Mercator prodali Agrokorju

Približno 53-odstotni delež Mercatorja je tik pred prenosom na Agrokor. Kot je danes v imenu konzorcija prodajalcev sporočila Pivovarna Laško, sta strani, potem ko se je Agrokor v torek odpovedal pogoju prestrukturiranja dolgov, za datum zaključka transakcije določili petek. Agrokor bo za omenjeni paket odštel 172 milijonov evrov.

LJUBLJANA > V Agrokorju so potrdili, da so vsi pogoji za izvedbo pogodbe o prodaji izpolnjeni in da so v skladu s tem začeli postopke dokončne izvršitve transakcije.

Agrokor za delnico Mercatorja ponuja 86 evrov. Po prevzemu omenjenega deleža pa bo v skladu z zakonodajo moral objaviti še prevzemno ponudbo za preostali del Mercatorja, tako da naj bi za vse delnice Mercatorja odštel približno 325 milijonov evrov.

Agrokor naj bi poleg tega zagotovil Mercatorju 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.

Pogodbo sklenili junija lani

Prodajno pogodbo sta konzorcij in Agrokor sklenila junija lani, po tej pogodbi pa je Agrokor za delnico Mercatorja ponujal 120 evrov, rok za prodajo pa se je iztekel konec februarja. Konzorcij in Agrokor sta rok nato podaljšala do konec junija, hrvaški strani pa je uspelo zbiti vrednost delnic v pogodbi na 86 evrov.

Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding je 14. junija lani z Agrokorjem podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupaj 53-odstotnega deleža v Mercatorju, 28. februarja letos pa, kot omenjeno, še aneks.

Dogovor je med drugim vseboval tudi odložni pogoj prestrukturiranja dolgov družbe Mercator do konca maja letos, a navedeni odložni pogoj do dogovorjenega roka ni bil izpolnjen.

Argokor mora nakazati 200 milijonov evrov

“Agrokor je dne 24. junija letos konzorcij prodajalcev obvestil, da se odpoveduje pogoju prestrukturiranja dolgov,” je danes konzorcij prodajalcev sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze, s čimer so bili “izpolnjeni pogoji za zaključek transakcije”.

Obe strani sta kot datum sklenitve transakcije določili petek. V Agrokorju pa so zapisali, da naj bi se to zgodilo v prihodnjih dneh.

Iz Mercatorja pa so danes sporočili, da je skupina Mercator ter zadostna večina njenih bank upnic in lizingodajalcev podpisala dogovor, ki določa komercialne pogoje izvedbe finančnega prestrukturiranja skupine Mercator v primeru prevzema s strani družbe Agrokor. Kot navajajo, dogovor “stopi v veljavo pod številnimi pogoji”, med drugim mora Agrokor nakazati podrejeno posojilo v višini 200 milijonov evrov.

Slednje se bo uporabilo za predčasno odplačilo dela posojil skupine Mercator bankam upnicam. “Agrokor mora tako podrejeno posojilo nakazati pred ali sočasno s pridobitvijo večinskega paketa delnic družbe Poslovni sistem Mercator, po izvedbi prevzemnega postopka pa je zavezan glasovati za spremembo navedenega podrejenega posojila v osnovni kapital, s čemer se bo pomembno zmanjšala zadolženost družbe Poslovni sistem Mercator,” še navajajo v slovenskem trgovcu.

V Sloveniji v Mercatorju več kot 11.000 zaposlenih

Mercator se je sicer z bankami upnicami in lizingodajalci že dogovoril o finančnem prestrukturiranju skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe tudi brez vstopa Agrokorja. Ta sporazum je začel veljati minuli teden.

V zadnjih dneh se je sicer okrepilo nasprotovanje prodaji iz vrst sindikatov in nekaterih političnih strank. Pojavljajo se strahovi, da bi lahko imel Agrokorjev prevzem Mercatorja negativne posledice za zaposlene v trgovcu, za Mercatorjeve dobavitelje in nasploh za gospodarstvo, še posebej za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo.

Celotna prodaja Mercatorjeve mreže predstavlja od osem do 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. V skupini Mercator je samo v Sloveniji nekaj več kot 11.000 zaposlenih, celotna dobaviteljska mreža pa vzdržuje 23.000 do 32.000 delovnih mest.

Lani je skupina beležila 16,9 milijona čiste izgube, družba Mercator pa je imela lani 35,6 milijona evrov čiste izgube. Prihodki iz prodaje so na ravni skupine lani znašali 2,8 milijarde evrov, matična družba pa je lani ustvarila na 1,5 milijarde evrov prodajnih prihodkov. Skupina je lani zmanjšala svojo neto zadolženost za 4,5 odstotka na 977 milijonov, njena vrednost je tako prvič po letu 2010 nižja od milijarde evrov.

Država se je iz lastništva umaknila leta 2005

Lastniki Mercatorja sicer že več let zanj iščejo novega lastnika. Država se je iz lastništva Mercatorja umaknila leta 2005, ko sta paradržavna sklada Kad in Sod brez javnega razpisa prodala 30 odstotkov Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, kasneje pa so banke upnice zaradi neporavnanih milijonskih posojil zasegle delnice Mercatorja in zanje iskale novega lastnika.

Po tem ko je Agrokor sprva zanikal, da se zanima za Mercator, so se pogovori o prodaji začeli konec leta 2009, Agrokor pa je ponudil 221 evrov za delnico Mercatorja, vendar tega nikoli ni podkrepil s prevzemno ponudbo.

Agrokor se je v začetku februarja 2012 umaknil iz procesa za nakup delnic Mercatorja, uradno zato, ker se s prodajalci, predvsem NLB, niso uspeli ničesar dogovoriti, v javnosti pa se je ugibalo, da Agrokor nima 850 milijonov evrov za nakup Mercatorja, kot bi moral takrat plačati.

Tudi tokrat so se v zadnjih mesecih v javnosti pogosto pojavljala ugibanja, da utegne Agrokor odstopiti od nakupa Mercatorja, saj naj za prevzem ne bi imel zagotovljenega denarja.

Agrokor najel 600 milijonov evrov vredno posojilo

Najprej se je kot financerja posla skozi 485-milijonsko dokapitalizacijo Agrokorja omenjalo družbi One Equity Partners, ki sodi pod okrilje ameriškega bančnega velikana JP Morgan, in kanadsko družbo tveganega kapitala Capital International.

Večkrat je bila omenjena tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), kjer pa so nato od te namere odstopili, a so po drugi strani kljub strategiji popolnega umika iz lastništva Agrokorja vseeno ostali 2,31-odstotni lastnik hrvaškega koncerna. Posel prevzema Mercatorja tudi jasno in glasno podpirajo.

Finance so nato konec maja nato poročale, da je prvemu možu Agrokorja Ivici Todoriću 485 milijonov evrov visoko posojilo, ki ga potrebuje za prevzem Mercatorja, dalo približno 50 vlagateljev iz Kanade, ZDA, Evrope in Azije, a je moral zanj zastaviti večino Agrokorja.

Vlagatelji, nekateri so že bili lastniki Agrokorjevih obveznic, so kupili obveznice z možnostjo zamika plačila obresti (PIK - payment in kind). Gre za tvegan instrument, h kateremu naj bi se podjetja zatekla, če na trgu res ni drugih možnosti financiranja, dodaja časnik.

Ta zadolžitev pomeni, da bi Todorić ostal brez deleža v Agrokorju, če ne bi plačeval posojila in če po konsolidaciji trgovske dejavnosti, predvidoma še v letu 2016, zainteresiranim vlagateljem ne bo ponudil delnic Agrokorja v javni prodaji delnic.

Aprila pa je Agrokor pri ruski Sberbank sicer najel 600 milijonov evrov vredno posojilo, po uradnih pojasnilih namenjeno predvsem refinanciranju starih dolgov Agrokorja, a najverjetneje posredno vezano tudi na sprostitev denarja za nakup Mercatorja. Sberbank pri posojilu sodeluje s 500 milijoni evrov, Sberbank Europe pa s 100 milijoni evrov. Posojilo je najeto za obdobje sedmih letih.

STA

---