Medijska zbornica in sindikat novinarjev se nista uspela poravnati

Medijska zbornica pri GZS in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) na današnjem nadaljevanju poravnalnega naroka v kolektivnem delovnem sporu glede veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje nista sklenila poravnave. Delovno sodišče je dopustilo predlagane dokaze in prvi narok preložilo na 16. april, je razvidno iz zapisnika.

Medijska zbornica in Sindikat novinarjev Slovenije na današnjem nadaljevanju poravnalnega naroka v kolektivnem delovnem sporu glede veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje nista sklenila poravnave. Foto: STA
Medijska zbornica in Sindikat novinarjev Slovenije na današnjem nadaljevanju poravnalnega naroka v kolektivnem delovnem sporu glede veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje nista sklenila poravnave. Foto: STA

LJUBLJANA > Medijska zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je namreč na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani sprožila spor za odpoved kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, in sicer za nazaj od 1. septembra 1998.

V zbornici so v predlogu za sodno varstvo zagovarjali stališče, da zdaj veljavna kolektivna pogodba zavezuje le še javni zavod Radiotelevizija Slovenija (RTVS), ki je edini podpisal aneksa h kolektivni poklicni pogodbi za novinarje v letu 2004. Zatrjujejo, da je kolektivna pogodba leta 1998 nehala veljati za vse takratne člane združenja, in sicer na podlagi izstopa takratnega Združenja za tisk in medije, katerega naslednik je Medijska zbornica, iz sopodpisništva pogodbe.

SNS pa je dobil mnenje Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki nasprotno govori v prid veljavnosti kolektivne pogodbe. Mnenje inštituta je, da je kolektivna pogodba za poklicne novinarje veljavna, ker je bila sklenjena še pred uveljavitvijo zdaj veljavnega zakona o kolektivnih pogodbah, na katerega se med drugim sklicuje zbornica. Po mnenju inštituta se tako kolektivna poklicna pogodba za novinarje uporablja do izteka njene veljavnosti oziroma do sklenitve nove kolektivne pogodbe.

Medijska zbornica je danes sodišču predlagala zaslišanje več prič, sindikat pa predlaga zaslišanje Iztoka Jurančiča, ki je predsednik sindikata od leta 2002. Senat je dopustil predlagane dokaze in naj bi na naroku 16. aprila zaslišal Rino Klinar, Ireno Brglez, Andreja Lesjaka, Jurančiča in Marka Tišmo, ki bi lahko razjasnili okoliščine izstopa Združenja za tisk in medije iz sopodpisništva pogodbe.

STA


Najbolj brano