Medalja tudi Joži Velkaverh

Med dobitniki letošnjih medalj za življenjsko delo na področju pravosodja je tudi Joža Velkaverh, ki je do upokojitve, do konca letošnjega julija, vodila koprsko višje sodišče. Priznanja so podelili ob včerajšnjem dnevu pravosodja.

Medaljo za življenjsko delo je Joži Velkaverh podelil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Velkaverhova je 
bila do letošnje upokojitve predsednica Višjega sodišča v 
Kopru, na to mesto je bila imenovana leta 2005. Pred tem  je 
bila štiri leta podpredsednica na tem sodišču. Diplomirala je 
leta 1976, dve leti kasneje je opravila pravosodni izpit. Že leta 
1982  je bila kot najmlajša na tem položaju izvoljena za 
sodnico na koprskem višjem sodišču, leta 1995 pa v trajni 
mandat na istem sodišču. Foto: STA
Medaljo za življenjsko delo je Joži Velkaverh podelil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Velkaverhova je bila do letošnje upokojitve predsednica Višjega sodišča v Kopru, na to mesto je bila imenovana leta 2005. Pred tem je bila štiri leta podpredsednica na tem sodišču. Diplomirala je leta 1976, dve leti kasneje je opravila pravosodni izpit. Že leta 1982 je bila kot najmlajša na tem položaju izvoljena za sodnico na koprskem višjem sodišču, leta 1995 pa v trajni mandat na istem sodišču. Foto: STA

BRDO PRI KRANJU > Minister za pravosodje Goran Klemenčič je ob včerajšnjem dnevu pravosodja spomnil na prednostne naloge, med katerimi so tudi zakonodajne spremembe. Sodni zaostanki naj že v kratkem ne bi bili več sistemski problem. Ocenil je, da se je tudi občutek za napake v vrstah pravosodja okrepil.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, kateremu se v tem mesecu izteka mandat, je opozoril, da je sodstvo deležno napadov z različnih strani, odziva tistih, ki bi se morali odzvati, pa ni. “Cilji načrtnih diskvalifikacij so diskreditirati sodstvo in med sodnike zasejati strah,” je dejal, ob tem pa dodal, da stopnjevanje neutemeljenih napadov na sodstvo le poglablja družbeno erozijo.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je spomnil, da je pred 98 leti začel veljati eden od najpomembnejših pravnih dokumentov, ki so tlakovali pot do samostojnosti slovenskega sodnega in pravosodnega sistema. Z uredbo o ureditvi in delovanju pravosodja so morala sodišča začeti poslovati v slovenščini kot uradnem jeziku. Dotaknil se je tudi pomena pravosodja in nujnih sprememb. “Slepili bi se, če bi trdili, da je slovenski pravosodni sistem optimalen. Prizadevati si moramo, da bo naše pravosodje hitrejše, učinkovitejše, bolj transparentno in še bolj nepristransko.”

Na slovesnosti so podelili medalje za življenjsko delo. Prejeli so jih: vrhovni sodnik Miran Blaha, višja sodnica svétnica Joža Velkaverh, sekretarka v generalnem uradu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Slava Novak, direktorica celjskega mladoletniškega zapora Edita Mejač, vodja kadrovske službe na vrhovnem državnem tožilstvu Blanka Terzič Bertoncelj in vrhovna državna tožilka Savica Pureber. Medalji za izjemne delovne uspehe pa sta prejela Peter Pavlin z ministrstva za pravosodje in Bojana Podgorelec, višja državna tožilka na specializiranem državnem tožilstvu.SK


Najbolj brano