Med prometeji tudi Primorci

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je podelila letošnja priznanja donatorjem in komunikatorjem znanosti. Med devetimi dobitniki nagrad Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju so tudi ekipa raziskovalcev z Morske biološke postaje Piran in predavatelj na Univerzi na Primorskem Andraž Teršek. Častni naziv komunikatorice znanosti leta 2016 pa je pripadel klimatologinji Lučki Kajfež Bogataj.

LJUBLJANA > Kot so poudarili na fundaciji, si prizadevajo prispevati k dvigu javnega razumevanja znanosti, k izboljšanju ravni znanstvene pismenosti in kulture državljanov. Komuniciranje znanosti je namreč po mnenju ustanove pomembno za vsako državo, ki se razvija, trajno prizadeva odpirati se v svet in se želi uveljaviti v mednarodni skupnosti. “Miselnost in odnos ljudi do znanosti, še zlasti v zakonodajni in izvršni veji oblasti, sta pri tem odločilna,” so zapisali.

Lučka Kajfež Bogataj je nagrado prejela, ker je med letom izvedla izjemno obsežen program komuniciranja z različnimi slovenskimi in mednarodnimi javnostmi. Njeni nastopi so imeli velik in pomemben odmev med ljudmi, predvsem zaradi komuniciranja v stvarnem in razumljivem jeziku, navajajo v obrazložitvi.

Priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju so prejeli znanstveniki Marcos Bavdaž, Branko Bakan, Ivan Krajnc, Vid Podpečan, Boštjan Pokorny,predavatelj na primorski univerzi, ustavni pravnik Andraž Teršek ter skupina za raziskave morske biodiverzitete na Morski biološki postaji v Piranu Nacionalnega inštituta za biologijo, v kateri so Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca, Borut Mavrič in Domen Trkov. Nagrado so si prislužili z objavami izsledkov raziskav o biodiverziteti v mednarodno uveljavljenih strokovnih publikacijah, z dejavnostmi za popularizacijo naravoslovnih ved v poljudnih medijih ter s svojim uredniškim delom.

Lovrenc Lipej, tudi dolgoletni sodelavec Primorskih novic, meni, da so raziskovalci najširši javnosti dolžni razkrivati rezultate svojega dela: “To bi skorajda moralo biti nekaj vsakdanjega.” Prenos kompleksnih znanstvenih tem v razumljiv ter predvsem privlačen jezik, ki pritegne širok krog občinstva, seveda ni lahka naloga. Z Morske biološke postaje obiskovalci odhajajo navdušeni predvsem zato, ker jih raziskovalci “okužijo” s svojim iskrenim čudenjem nad slovenskim morjem. “S kolegi živimo v prepričanju, da je naše morje nekaj posebnega. Njegova majhnost in hkrati bogatost ga razlikujeta od vseh ostalih predelov. Srečo imamo, da lahko raziskujemo na območju, ki ima toliko habitatov, torej življenjskih okolij,” poudarja Lipej, ki ne čuti, da bi ga javnost kot znanstvenika zavračala ali podcenjevala.

Ali lahko znanost postavlja tudi etični imperativ? So znanstveniki mnenjski voditelji, ki razpoloženje javnosti nagibajo k racionalnim, okolju in človeku koristnim mnenjem in vedenjskim vzorcem? To je tanek led, meni Lipej: “Raziskovalci iščemo resnice, ki nam jih okolje ponuja. Včasih so naši izsledki dobri in obetavni, drugič pa poročamo o problemih. Nekatere izsledke ljudje sprejemajo težje, druge lažje. Vsekakor pa komunikacije z mediji in javnostjo ni nikoli preveč.”

VESNA HUMAR

---