Masleša: Kakšno sporočilo bi bil moj odstop?

Na vrhovnem sodišču so ob začetku sodnega leta želeli govoriti predvsem o lanskih uspehih, a javnost ta hip še bolj kot to zanima dogajanje, povezano z zadevo Patria. Zadnje dni je namreč iz stranke SDS prišel še en očitek: vrhovno sodišče naj ne bi dodeljevalo zadev sodnikom v obravnavo v skladu s sodnim redom. Pojasnila pričakuje tudi ministrstvo za pravosodje.

LJUBLJANA > Lani se je število nerešenih pomembnejših zadev prvič po 20 letih spustilo pod 100.000. Tudi število sodnikov se zmanjšuje in približuje cilju, da bi bilo na 100.000 prebivalcev zaposlenih 42 sodnikov. Skrajšal se je povprečni pričakovani čas sojenja. To so le nekateri podatki, s katerimi sta želela predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto podkrepiti svoje trditve, da je slovensko sodstvo učinkovito in uspešno, napadi nanj pa neutemeljeni.

A medtem ko je Masleša želel govoriti o splošnih smelih načrtih za naprej - pozornost bodo namenili povečanju kakovosti sojenja, izobraževanju sodnikov in povečanju razumljivosti sodb, tako da te ne bodo več “pravna latovščina”, pač pa bodo napisane v jeziku, ki ga razume vsak povprečen državljan - je pod drobnogledom politike in javnosti še vedno predvsem en primer: primer Patria in z njim povezani Janez Janša.

Novinarske konference se je na strani medijev udeležil tudi predstavnik Odbora 2014 Aleš Primc, ki se je hotel pred kamerami spustiti v dialog z vodstvom sodišča.

Masleša je sicer na novinarsko vprašanje, kako bo ravnal, če bo ustavo sodišče v zadevi Patria ugotovilo kršenje načela nepristranskosti sojenja, odgovoril, da ne bo odstopil. “Kakšno sporočilo je to ostalim sodnikom v sistemu? Torej da jih bo politika ali pa ne vem kdo rezal, če bodo odločili, tako kot menijo, da je po dejstvih in pravu prav?” je vprašal.

Pojasnil je tudi, zakaj se ni izločil iz odločanja o varstvu zakonitosti v zadevi Patria. Še preden je Janša zadevo vložil na vrhovno sodišče, je na kazenskem oddelku vladalo “latentno napeto” vzdušje, med sodniki pa se je pokazala določena polarizacija, je povedal Masleša. V senat, ki je odločal o tej zadevi, se je vključil, da bi zagotovil kontinuirano delo sodišča. O tem, da se na zahtevo Janševega zagovornika ne izloči iz senata, pa ni odločal Masleša sam, pač pa je tako odločila občna seja vrhovnega sodišča.

Z Janšo so povezane tudi nedavne trditve poslanca SDS Vinka Gorenaka, da na vrhovnem sodišču obstaja nezakonit vzporedni sistem dodeljevanja zadev sodnikom. Vrhovno sodišče naj bi v primeru varstva zakonitosti, ki ga je v zadevi Patria zahteval Janša, zaobšlo v sodnem redu zagotovljen element naključnosti in poskrbelo, da je o zadevi odločal Janši nenaklonjen senat.

Tako zaradi teh Gorenakovih trditev pojasnila od vrhovnega sodišča terja tudi ministrstvo za pravosodje. Nina Betetto, ki je na vrhovnem sodišču prevzela nalogo ugotoviti utemeljenost teh očitkov, je včeraj zatrjevala, da v njih ni kančka resnice: “Absolutno ti očitki ne držijo in so zlonamerni.”

JANA KREBELJ

---