Marušič: Nerazumno je, da UP pustijo životariti

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je na današnji okrogli mizi, ki jo je v Ljubljani pripravil Institut Jožef Stefan, opozoril, da imajo finančne težave zaradi zmanjševanja sredstev univerzam v zadnjih letih tudi na Univerzi na Primorskem. Po njegovih besedah je bila univerza ustanovljena iz strateških razlogov, zato se mu zdi nerazumno dejanje, da jo pustijo životariti.

LJUBLJANA > Sredstva za raziskave in visoko šolstvo se zmanjšujejo že pet let zapored in če se bo ta trend nadaljeval, bomo počasi tonili v nerazvitost, je bilo slišati na današnji okrogli mizi.

Okrogli mizo je ob napovedih zmanjševanja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji v Ljubljani pripravil Institut Jožef Stefan.

Uradnih številk o tem, za koliko naj bi se z rebalansom proračuna v letošnjem letu zmanjšala sredstva za raziskave in visoko šolstvo, ni, a po besedah predsednika Rektorske konference Ivana Svetlika obstajajo namigi, da naj bi do krčenja vseeno prišlo. Na področju znanosti naj bi sredstva Javni agenciji za raziskovalno dejavnost z zdajšnjih 137 milijonov evrov zmanjšali na 115 milijonov, je bilo slišati od nekaterih udeležencev.

Težave s poslovanjem

To bi, kot je povedal Svetlik, pomenilo, da bi veliko sredstev izgubilo tudi visoko šolstvo, saj je temeljno poslanstvo in delo univerze tudi raziskovanje.

Če bi se sredstva zmanjševala neposredno univerzam, kar se po zdajšnjih javnih zagotovilih ministrice sicer naj ne bi zgodilo, bi to po besedah Svetlika pomenilo, da univerze ne bi mogle več pokrivati osnovnih stroškov delovanja. “Že zdaj ima namreč vsaj polovica fakultet Univerze v Ljubljani težave z zagotavljanjem osnovnega poslovanja,” je povedal.

Na okrogli mizi z naslovom Je naše znanje res tako malo vredno? so posebej izpostavili pomanjkanje sredstev v raziskovalni dejavnosti. Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Jadran Lenarčič je povedal, da je včasih veljalo, da v Sloveniji za znanost namenjamo toliko, da bi lahko vsakemu prebivalcu Slovenije kupili eno kavo na teden, vendar to po njegovih besedah niti približno več ne drži.

Lenarčič razume težave proračuna, a si sam ne zna predstavljati, kako bo država lahko naredila premike, že znižuje sredstva za raziskave.

Nerazumevanje znanosti

Po oceni direktorja Znanstveno raziskovalnega centra SAZU Ota Lutharja gre pri zmanjševanju sredstev za “eklatantno nerazumevanje znanosti kot prvega gonila”, kar bo imelo posledice ne samo za področje znanosti, ampak za celotno družbo.

Direktor agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös je povedal, da si na agenciji že od napovedi, da bo prišlo do rebalansa, prizadevajo, da se jim sredstva ne bi zmanjšala, kako bo, pa še ne vedo.

Tudi zato načrta dela za leto 2015 še niso zaprli. Če bi se sredstva zmanjšala, se sicer boji, da bodo imeli denar le za programsko financiranje in pokrivanje stroškov, ne bo pa tudi za razpise.

Na okrogli mizi so sodelovali številni zaposleni na univerzah in v raziskovalni dejavnosti, pri tem pa večinoma opozarjali, da se družba pri nas premalo zaveda pomena znanja in premalo vlaga vanj. Tudi zato mladi, kot je bilo slišati, odhajajo v tujino, mladi iz tujine pa ne pridejo v Slovenijo, ker jim ne more ponuditi dovolj dobrih pogojev. Tudi zato je bilo slišati pozive, da se je treba nerazumnemu varčevanju na tem področju odločno upreti.

STA

---