Mandat nastopil sedmi sklic DZ, vodil ga bo Brglez

Z ustanovno sejo je mandat nastopil sedmi sklic državnega zbora. Poslanci so potrdili svoje mandate, vključno z mandatom prvaka SDS Janeza Janše, ter za prvega med enakimi izvolili Milana Brgleza.

LJUBLJANA > Sedaj bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade, nadaljujejo se tudi koalicijska pogajanja.

Enajstega predsednika DZ so poslanci izvolili na tajnem glasovanju s 66 glasovi za in enim proti, 19 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Pred glasovanjem so podporo Milanu Brglezu, ki ga je predlagalo 31 poslancev SMC, napovedali v poslanskih skupinah Desus, SD, ZL, NSi in ZaAB.

Brglez, sicer politični novinec, ki na čelo slovenskega parlamenta prihaja iz akademskih vrst, se je po izvolitvi poslancem zahvalil ter poudaril, da se zaveda velike odgovornosti. Mesto predsednika DZ namreč simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva, to pa je treba po njegovih besedah izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom.

Ni pa še povsem gotovo, ali bo Brglez na tej funkciji tudi ostal. Mesto predsednika DZ po tradiciji namreč pripada drugi največji koalicijski stranki. Sprva je tudi kazalo, da bo funkcijo zasedel predsednik Desus Karl Erjavec, a si je ta premislil, saj koalicija še ni sestavljena.

Zmagovalka volitev SMC je zato predlagala Brgleza, prvak SMC Miro Cerar pa je ob tem poudaril, da je bila Brglezova kandidatura resna in da bi bilo neodgovorno v hram demokracije prihajati z mislijo o začasnem predsedniku. A v Desus so napovedali, da bodo v primeru vstopa v koalicijo vztrajali pri tem, da funkcijo zasede njihov poslanec.

Še pred glasovanjem o predsedniku so poslanci potrdili svoje mandate, s čimer je bil novi sklic DZ konstituiran. Ob začetku ustanovne seje je poslance nagovoril tudi Borut Pahor ter jim zaželel veliko modrosti, pa tudi odločnosti, ob tem pa izpostavil, da v teh časih trud po najboljših močeh ni več dovolj. “Čas je, da naredimo pravo stvar,” je dodal. Novoizvoljene kolege je pozdravil tudi dosedanji predsednik DZ Janko Veber.

Z Janševim mandatom se bodo verjetno še ukvarjali

Ustanovna seja, ki jo je vodila najstarejša poslanka Marjana Kotnik Poropat, je minila brez posebnih presenečenj, le ob začetku je prišlo do proceduralnih zapletov. Poslanska skupina SDS namreč ni predlagala svojih članov v mandatno-volilno komisijo, nato pa poudarjala, da pogoji za oblikovanje te komisije niso izpolnjeni, ker v njej ni predstavnikov vseh poslanskih skupin.

V sedmem sklicu DZ je 32 poslank in 58 poslancev, med njimi je 26 takih, ki mandat nadaljujejo, ostali ga nastopajo na novo.

DZ je odločal o vseh mandatih skupaj, saj na poročilo o izidu volitev ni bila podana nobena pritožba in nobeden izmed mandatov ni bil sporen, torej niti mandat predsednika SDS Janeza Janše, ki zaradi obsodbe v zadevi Patria prestaja dveletno zaporno kazen, a mu bodo v zavodu za prestajanje kazni na Dobu omogočili opravljanje delovnih obveznosti.

Je pa pričakovati, da se bodo poslanci z Janševim mandatom še ukvarjali. Nekaterim se namreč zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo, ki prestaja zaporno kazen, zato je pričakovati predlog za odvzem mandata. Po nekaterih napovedih naj bi mandatno-volilna komisija na to temo zasedala prihodnji teden.

Medtem se je pred državnim zborom zbralo več sto Janševih podpornikov iz Odbora 2014, ki so med drugim izrazili pričakovanje, da bo Janša postal in ostal poslanec. Predsednik SDS, ki se je ustanovne seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, je protestnike tudi nagovoril in jim sporočil, naj vztrajajo, saj so oni množica, ki spreminja Slovenijo. Predstavnike odbora je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.

Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike predlagati v 30 dneh

Shod je minil mirno, čeprav je med delom članov Odbora 2014 in skupine vstajnikov, ki so s protestivalskimi maskami in simbolom rdeče zvezde do parlamenta pospremili poslance ZL, ki prihajajo tudi iz vstajniških vrst, prišlo do ostrih besed.

Konstitutivna seja je minila tudi v znamenju pogovorov in posameznih zahtev za vstop v koalicijo. Tri potencialne partnerice, Desus, SD in NSi, vztrajajo pri svojih temeljnih programskih izhodiščih. Medtem ko SD in NSi ena druge ne izključujeta vnaprej in izpostavljata konstruktivnost, je, kot kaže, Desus pri tem bolj ostra.

Koalicijska usklajevanja se sicer formalno nadaljujejo prihodnji teden, najverjetnejši mandatar Cerar pa je izrazil upanje, da se bodo kmalu pokazali obrisi bodoče koalicije. Sam sicer predvideva, da bi bilo možno imeti novo vlado v drugi polovici septembra, a poudarja, da to ni odvisno le od njega oziroma stranke SMC, pač pa tudi od koalicijskih partneric.

Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike Borut Pahor sedaj predlagati v 30 dneh, še prej se bo posvetoval s poslanskimi skupinami. Te se morajo v tednu dni še formirati in določiti svoje vodje. Če bi se to zgodilo že pred rokom, bi se lahko posvetovanja o mandatarju pri predsedniku Pahorju odvila že konec prihodnjega tedna.

Pahor je sicer novoizvoljenega predsednika DZ že povabil na delovno srečanje, ki bo v glavnem namenjeno okvirnemu dogovoru o sodelovanju, zlasti pri določitvi urnika obiskov vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike in dogovorih glede naslednjih korakov obeh predsednikov do izvolitve nove vlade.

Hanžek: Ne bomo nasprotovali dobrim ukrepom

Poslanec ZL Matjaž Hanžek je po današnji ustanovni seji DZ znova zatrdil, da v ZL ne bodo nasprotovali dobrim ukrepom, hkrati pa bodo glasno opozarjali na zadeve, s katerimi se ne bodo strinjali.

Zagotovil je tudi, da pri tem ne bodo delili nizkih udarcev in šli na osebno raven. Hanžek pričakuje, da bo novi sklic DZ bolj uspešen.

Kot je še poudarilHanžek, ukrepom, ki bodo dobri, v ZL ne bodo nasprotovali le zato, ker jih bo predlagal nekdo drug, kar da se je doslej zelo pogosto dogajalo. Poslanci ZL, ki so se po dveh krogih pogovorov z najverjetnejšim novim mandatarjem Mirom Cerarjem pričakovano odločili za delovanje v opoziciji, bodo po njegovih besedah delovali konstruktivno. Ob tem Hanžek upa, da bo tokratni mandat novih poslancev boljši od dosedanjih, pa čeprav začetek današnje seje DZ na to ni kazal. A proceduralnih zapletov vendarle niso povzročali novi poslanci, je spomnil Hanžek.

Na vprašanje, ali bi bilo vredno razmisliti o sprejetju etičnega kodeksa, je Hanžek odgovoril, da se bolj zavzema za vzpostavitev pravnih norm, saj da se kodeksa držijo le tisti, ki etične norme tako ali tako že upoštevajo tudi brez kodeksa.

Hanžek se je dotaknil tudi morebitnih zapletov okoli poslanskega mandata prvaka SDS Janeza Janše, ki prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru Patria. Kot meni, ni bilo potrebno hiteti in že na prvi seji DZ odločati o tem, a se bo o tem vendarle prej ali slej moralo odločati, je dodal. “Če bo nekdo zahteval odvzem mandata Janši, bo Janša pač imel pravico povedati, kaj si misli in potem se bo odločalo,” je še dejal poslanec Združene levice, politične novinke, ki je na volitvah dobila šest poslanskih mandatov.

Novakova: Imamo priložnost, da delamo bolje kot prejšnji sklici DZ

Predsednica NSi Ljudmila Novak je po današnji ustanovni seji DZ izrazila veselje, da je DZ brez zapletov dobil predsednika. Seja se je zaključila optimistično, poslanci pa imajo priložnost, da delajo bolje kot prejšnji sklici parlamenta, je dejala. Prepričana je, da se večina poslancev zaveda svoje odgovorne naloge, da bo treba dvigniti ugled DZ.

Novakova je vesela, da se je po začetnih zapletih današnja ustanovna seja DZ zaključila optimistično in da smo dobili predsednika DZ, ki je bil izvoljen z veliko podporo poslank in poslancev. Poslanec SMC Milan Brglez je namreč na tajnem glasovanju prejel podporo 66 poslancev.

Na vprašanje, ali je novi predsednik DZ po njenem mnenju le začasni, Novakova odgovarja, da je to najbrž odvisno od koalicijskih pogajanj glede delitve mest znotraj koalicije, tako da je sedaj o tem prezgodaj govoriti.

Glede zapletov okoli poslanskega mandata Janše, ki prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v primeru Patria, Novakova pravi, da lahko pride do njih v prihodnje. Kot pravi, so se dogovorili, naj bo današnja seja slavnostna in se zaključi z razglasitvijo predsednika, “manj prijetne stvari pa naj počakajo na prihodnjič”. Tako se ji zdi prav, da mandatno-volilna komisija ne bo zasedala danes in razpravljala o Janševem mandatu. “Danes smo izvolili drugo najvišjo funkcijo v državi. Prav je, da se vsa pozornost posveti temu in ne drugim, manj prijetnim stvarem,” meni.

Novakovo veseli tudi, da je v DZ veliko mladih in novih, optimističnih obrazov. “Vsi imamo priložnost, da delamo boljše kot prejšnji sklici parlamenta in da opravičimo zaupanje volivk in volivcev, državljank in državljanov,” je dejala Novakova. Želi si, kot pravi, da bi se poslanci med sabo slišali in poslušali ter znali upoštevati in sprejemati dobre predloge drug drugega.

Glede koalicijskih pogajanj je Novakova ponovila, da so zdaj v ospredju politične in ne kadrovske zahteve. Po besedah Novakove so za NSi vrata v koalicijo še vedno odprta, ni pa nujno, da bo stranka v koalicijo tudi vstopila. “Vsekakor bomo pa konstruktivna stranka,” je dejala. Novakova meni, da lahko vlado dobimo v drugi polovici septembra, kot napoveduje predsednik SMC in najverjetnejši mandatar Miro Cerar.

Židan: Večina strank je delovala državotvorno

Po mnenju predsedujočega SD Dejana Židana sta bili na današnji ustanovni seji DZ dve zanimivosti. Prva je, da so do predsednika DZ Milana Brgleza prišli, ko še ni znan obris koalicije, a je večina strank delovala državotvorno. Druga pa, da med poslanci sedi pravnomočno obsojeni zapornik, kar je redkost v evropskih državah, pravi Židan.

Židan je kot državotvorno označil današnjo potezo poslancev, ki so s 66 glasovi izvolili predsednika DZ iz vrst zmagovalke volitev, SMC. Kot pravi, jim je bil Brglez predstavljen kot stalni predsednik DZ. “Mi začasne rešitve ne bi sprejeli, ker gre za drugo najvišjo funkcijo v državi in ta ne more biti predmet dnevno spreminjajočega se stališča,” je ponovil Židan. Sprva je namreč kazalo, da bo mesto predsednika DZ prevzel prvak Desus Karl Erjavec, a si je premislil in kandidaturo odklonil, saj koalicija še ni sestavljena. Hkrati so v tej stranki danes izrazili pričakovanje, da bo v primeru vstopa v koalicijo to mesto vendarle pripadlo njim.

Predsedujoči SD obenem poudarja, da ne more biti sprejemljivo, da za poslance, ki so ne samo najvišja zakonodajna oblast ampak tudi moralne osebnosti, veljajo nižji standardi kot za javne uslužbence. DZ je namreč med drugim danes potrdil mandat tudi predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria.

V SD si bodo tako v naslednjem mandatu prizadevali za spremembo zakonodaje na tem področju, da v bodoče ne bi bilo več mogoče, da med poslanci sedijo zaporniki, je dejal Židan.

Glede pogajanj o vladni koaliciji tudi v SD v prihodnjih dneh pripravljajo pisne pripombe na osnutek koalicijske pogodbe, ki so ga v SD označili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, dopolniti pa ga med drugim želijo z ukrepi za socialno državo. Židan je ob tem komentiral tudi pogajanja med SMC in Desus. Ta po njegovih besedah očitno niso preveč uspešna, saj se sicer “ne bi tako iskrilo v javnosti”. “Predlagam, da več stvari naredijo za mizo in manj preko medijev,” je še dejal Židan.

V poslanski skupini SDS po ustanovni seji DZ ocenjujejo, da jih glede na osnutek koalicijske pogodbe SMC čaka “nadaljevanje zgrešene politike vlade Alenke Bratušek”. To so še višji davki, novo zadolževanje v breme mladih generacij, manj delovnih mest in slabi pogoji za gospodarstvo.

Dokončno oceno pa bo po navedbah SDS mogoče podati šele po predstavitvi vladne ekipe in končnega programa.

STA

---