Le sonce lahko reši grozdje pred gnilobo

Zaradi obilnih padavin v primorskih vinogradih že opažajo močnejši pojav grozdne gnilobe. Če se vreme v prihodnjih dneh ne bo ustalilo, bo škoda na grozdju precejšnja, letina pa zato toliko manjša, opozarjajo strokovnjaki.

Tem grozdom v vinogradu Tomaža Prinčiča v  Brdih je gniloba prizanesla. Tudi zato, ker je s trt pravočasno počistil liste in grozdom omogočil, da “zadihajo”.
Tem grozdom v vinogradu Tomaža Prinčiča v Brdih je gniloba prizanesla. Tudi zato, ker je s trt pravočasno počistil liste in grozdom omogočil, da “zadihajo”. 

PRIMORSKA > “Če bo še naprej deževalo, se bo gniloba hitro razširila in kakovost grozdja bo bistveno slabša,” ni nič kaj preveč optimističen dr. Ivan Žežlina, specialist za varstvo rastlin pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica. Trgatev je namreč tik pred vrati: v Istri bodo ponekod začeli obirati že prihodnji teden, drugod pa čez slaba dva tedna. Letino lahko reši le stabilno sončno vreme, je prepričan.

Ponekod grozi tudi suzuki

Najbolj so na udaru zgodnje sorte grozdja, denimo chardonnay ter sivi in modri pinot, sicer pa narava ne izbira; gnijejo tako grozdi pinele na Vipavskem kot malvazije na Koprskem in rebule v Goriških brdih. “Odvisno seveda od lege vinograda ter od gnojenja in obdelave trt,” pojasnjuje Žežlina. “Če so, na primer, vinogradniki trte obilno gnojili, so grozdi bujni, celične stene grozdnih jagod pa tanjše. Zaradi preobilice vode kožica jagod hitreje popoka in začne gniti. Ker pa so grozdi zbiti, se gniloba hitro širi po jagodah,” razloži.

Gnitje pospešujejo različne vrste vinskih mušic, ki prenašajo tudi ocetne bakterije. Te povzročajo kislo gnilobo grozdja, vonj po kislem pa lahko privabi tudi plodovno vinsko mušico (Drosophila suzukii), ki povzroča še dodatno škodo. Naj spomnimo: julija je ta tujerodna mušica dodobra opustošila breskove nasade v Vipavski dolini.

Paziti je treba na varstvo čebel

Medtem ko je sezona škropljenja pri zgodnjih sortah grozdja že končana, saj je trgatev tik pred vrati, pa je uporaba sredstev proti gnilobi pri poznih sortah še smiselna. “A škropiti je treba po pameti,” opozarja Žežlina. Zlasti pri uporabi škropiva laser, ki zatira plodovo vinsko mušico, je treba paziti na varstvo čebel. Sredstvo je namreč nevarno za čebele in se ne sme uporabljati v času cvetenja rastlin. Vinogradniki naj se zato najprej prepričajo, ali je ta mušica res prisotna, šele nato naj škropijo. “A šele zvečer, ko se čebele umaknejo v panje. Poleg tega naj poskrbijo, da bo trava v vinogradih in v okolici pokošena oziroma pomulčena, da se prepreči zanašanje škropiva na cvetoče rastline,” svetuje.

Ne le gniloba; vinogradom še vedno grozi tudi peronospora, saj so razmere za razvoj te bolezni še vedno ugodne. Na Krasu pa je še vedno možen tudi pojav pozne peronospore na grozdju, opozarjajo v KGZ Nova Gorica, kjer vinogradnikom svetujejo, naj dosledno upoštevajo karenčno dobo uporabljenih pripravkov.

Čuden letnik

“Letos je en čuden letnik,” pravi vinogradnik Tomaž Prinčič iz Kozane v Goriških brdih. Sam ga primerja s tistim pred štirimi leti, ko je bilo grozdje v času zorenja tudi precej gnilo. “Do trgatve zgodnjih sort manjka še slabih 14 dni, grozdje pa je še precej neenakomerno zrelo. No, upam, da bo v prihodnjih dneh vreme lepo in suho,” je optimističen. Na srečo so se pri Prinčičevih odločili, da že takoj v začetku cvetenja počistijo liste vinske trte okrog grozdov in tako pustijo grozdom, da “zadihajo”. Poleg tega so gnile grozde sproti odstranjevali, da se gniloba ne bi širila. Trud se je sicer obrestoval, a kot pravi, je narava letos pač muhasta.

Junija je po trtah klestila toča, v zadnjem mesecu in pol pa so pogosti nalivi sproti izpirali škropivo. A če so se vinogradniki kljub temu dokaj uspešno borili s peronosporo in oidijem, jim jo je tik pred trgatvijo zaradi obilice vlage zagodel botritis. Tudi vinogradom Vinakopra, največjega vinogradnika v Istri, grozdna gniloba ni prizanesla. “Prizadeti so zlasti vinogradi v nižjih legah, kjer je več vlage,” pravi direktor Nevio Pucer. “Najbolj kritične lege smo sicer poškropili proti botritisu, a edina rešitev je stabilno vreme,” je prepričan. “Če bo poslej toplo in suho, se bodo gnile jagode posušile. Ostali del grozda bo tako rešen in če gre verjeti napovedim, da nas čaka zelo topel in sončen september, bo grozdje odlično,” je optimističen.

Z gnitjem pa zaenkrat nima težav Marinko Rodica iz Trušk, ki grozdje prideluje na ekološki način. Njegove vinograde v zaledju Istre je junija sicer oklestila toča, peronospora pa jim je prizanesla. In kot kaže, bodo kos tudi botritisu. “No, nekaj gnilobe je seveda bilo, in sicer pri rdečih sortah, zlasti pri refošku, tako kot tudi drugod v Istri. Sicer pa je malvazija zelo lepa,” je zadovoljen Rodica.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano