Lani negativen selitveni prirast

V letu 2014 se je v Slovenijo priselilo 2500 državljanov Slovenije in 11.300 tujih državljanov. Odselilo pa se je 8100 slovenskih in 6200 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil tokrat prvič po letu 2010 spet negativen. Znova je tudi negativen selitveni prirast državljanov Slovenije, so sporočili z republiškega statističnega urada.

LJUBLJANA > V letu 2014 se je v Slovenijo priselilo 13.846 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 14.336. V primerjavi z letom 2013 je bilo število priselitev za 0,2 odstotka nižje, število odselitev pa za 7,1 odstotka višje.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil lani že petnajsto leto zapored negativen. V letu 2014 se jih je iz države odselilo 5594 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že šestnajsto leto zapored pozitiven. V letu 2014 se je v Slovenijo priselilo 5104 več oseb, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ priseljenih iz držav nekdanje Jugoslavije

Med prebivalci, ki so se v letu 2014 priselili v Slovenijo, je bilo 82 odstotkov tujih državljanov. Med temi so bili najštevilnejši državljani držav nekdanje Jugoslavije. Teh je bilo 60 odstotkov. Druga najštevilnejša skupina priseljenih so bili državljani drugih držav članic EU (29 odstotkov). Več kot 94 odstotkov v letu 2014 priseljenih tujih državljanov se je priselilo v Slovenijo iz svoje matične države.

Med v letu 2014 priseljenimi državljani Slovenije jih je 1718 oziroma 68 odstotkov prišlo iz katere od drugih držav članic EU, največ iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Nekaj čez 350 oziroma 14 odstotkov se jih je priselilo iz držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, največ iz Srbije, navajajo na Statističnem uradu (Surs).

Med priseljenimi tujimi državljani jih je bilo 60 odstotkov starih med 20 in 44 let, medtem ko je bilo med priseljenimi državljani Slovenije v tem starostnem obdobju 40 odstotkov. Povprečna starost priseljenih tujih državljanov je bila 31,6 leta, povprečne starosti priseljenih državljanov Slovenije pa 38,3 leta.

Največ odseljenih v Avstrijo in Nemčijo

Od državljanov Slovenije, ki so se v letu 2014 odselili iz svoje države, jih je šlo 74 odstotkov iskat nove priložnosti v druge države članice EU. V Avstrijo jih je šlo 28 odstotkov, v Nemčijo petina. Sledile so Švica, Hrvaška in Velika Britanija.

Od tujih državljanov, ki so se v letu 2014 odselili iz Slovenije, jih je 47 odstotkov odšlo v druge države na območju nekdanje Jugoslavije. V druge države članice EU se jih je odselilo 43 odstotkov. Ti so večinoma odšli na Hrvaško (33 odstotkov) in Bolgarijo oziroma Nemčijo (po 15 odstotkov).

Notranje selitve: 80 odstotkov v drugo občino

V letu 2014 so bile registrirane 113.104 notranje selitve, to so spremembe naselja bivališča znotraj države, kar je 0,3 odstotka manj kot v letu 2013. Pri tem se je preselilo 101.177 ljudi, od tega se jih je 11.319 selilo več kot enkrat.

Od prebivalcev, ki so v letu 2014 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je 80 odstotkov preselila v drugo občino. Povprečno vsak peti se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 99.500 državljanov Slovenije in približno 13.500 tujih državljanov. Nekaj več kot polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.

Naselje svojega bivališča je lani najmanj enkrat zamenjalo 4,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Med tujimi državljani je to veljalo za povprečno vsakega osmega, med državljani Slovenije pa povprečno za vsakega 22. Tujci so bili torej tudi v letu 2014 mobilnejši od državljanov Slovenije.

V letu 2014 je bilo zabeleženih tudi 58.679 sprememb prebivališča znotraj naselij, pri tem se je preselilo 55.656 ljudi. Te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 16.446, znotraj naselja Maribor pa 5700 prebivalcev.

STA

---