Kučan: Zaradi mladih se je treba spraviti s preteklostjo

Zaradi mladih se je treba spraviti s preteklostjo, je na današnji slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, ki poteka v Ljubljani, poudaril bivši predsednik republike Milan Kučan. Opozoril je na pomen takratne odločitve za oborožen odpor, ki je po njegovih besedah prepričljivo zanikal usodo majhnosti in nemoči slovenstva.

Odpri galerijo

LJUBLJANA > Slovesnost na Trgu republike je v sodelovanju z ljubljansko mestno občino pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Po podatkih organizatorjev se je zbralo več kot 5000 udeležencev, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez in nekateri drugi predstavniki političnega življenja.

"Ne moremo si privoščiti, da bi nas delitve iz minulih časov delile še za danes in jutri. Pieteta do žrtev zahteva, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov. Nasprotno. Terja voljo in sposobnost za preudarne in odgovorne besede in dejanja," je v nagovoru izpostavil Kučan.

Dejal je, da si moramo svojo preteklost priznati v vsej njeni celoti, s svetlimi in temnimi platmi: "Dokažimo, da je Slovenija domovina vseh nas, da pripada nam vsem in da vsi nosimo odgovornost za njo in njeno prihodnost. Zaželen in spoštovan mora biti prispevek vsakogar od nas. Šele tako bodo zakoni, politične izjave in simbolna dejanja dosegli spravni smisel."

"Upor je bil zgodovinsko, politično daljnovidno in državotvorno dejanje. Za vselej nam je določil mesto med narodi, ki so s svojo medvojno opredelitvijo ustvarili temelje sodobnega sveta," je opozoril. Dodal je, da odločitev za boj proti barbarstvu v Evropi danes ni le sestavina naše demokracije, je tudi temelj naše suverenosti.

Odpor je po njegovih besedah temeljil na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic: "Da ne more biti ideološko pogojen in izključujoč. Zato so se politične skupine znotraj OF tudi uspele zediniti o sodelovanju za osvoboditev."

"Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko naj bi bila vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej," je spomnil.

Po Kučanovih besedah pa je imelo tragične posledice tudi dejstvo, da del takratne slovenske politike ni zmogel moči za odpor okupatorjem in je sprejel njegovo oblast in orožje. Dodal je, da so zločin povojnega nasilja izrecno in večkrat obsodili predstavniki države, obsodili so ga nekdanji partizani.

"Zato ne zdaj in ne pred prihodnostjo z ničemer ni mogoče opravičiti novega netenja sovraštva. Toliko manj z zamolčevanjem ali opravičevanjem zločinov, povzročenih v sodelovanju z okupatorji, ali s poskusi, da bi zgodovinske spore dedov postavili za cilje mladih rodov Slovencev," je opomnil.

Presežno zlo je po njegovih besedah skrajno surovo zaznamovalo zadnje poglavje te strašne vojne: "Zneslo se je nad vojskami, ki, ujete pod Karavankami, niso hotele položiti orožja. A zaradi nepotvorjenega izročila zanamcem je treba povedati, da vanj nismo bili ujeti in ga nismo zagrešili samo in predvsem Slovenci."

"Ne nalagajmo si večjega bremena na svojo vest. Dovolj težko je že breme, ki nam ga nalaga resnica, osvobojena ujetosti v ideološke in politične spopade današnjega časa," je še poudaril bivši predsednik republike Kučan.

STA

---