Kraljič: Pred nadaljevanjem privatizacije ključna strategija

Pred nadaljevanjem privatizacije je ključno, da vlada in DZ sprejmeta strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo državnih deležev, je povedal častni direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič. Prav tako mora vlada pospešiti postopke za dokončno vzpostavitev Slovenskega državnega holdinga (SDH).

LJUBLJANA > Kraljič kot pozitivno izpostavlja, da se je država letos končno odločila, da bo nekatera podjetja privatizirala, saj ima Slovenija enega najvišjih deležev državnih podjetij v EU.

Kljub temu da so bili v 2014 dokončno zaključeni postopki prodaje družb Helios, Aerodrom Ljubljana in Fotona, da se je država umaknila tudi iz lastništva Letrike in da so v teku še tudi postopki prodaj nekaterih drugih naložb s seznama, ki ga je DZ potrdil lani, pa Kraljič še vedno upa, da vlada misli resno.

Vlada je prisluhnila zahtevam sindikatov in spremenila statut, ki ureja delovanje Ekonomsko-socialnega strokovnega odbora pri Slovenskem državnem holdingu (SDH). S tem je okrepila vlogo tega posvetovalnega telesa uprave SDH, v katerem bodo sedeli predstavniki vseh reprezentativnih sindikalnih central. Odbor bo konstituiran januarja.

Ali Slovenija tokrat z umikom države iz gospodarstva misli resno?

To se po njegovih besedah sprašujejo tudi potencialni kupci. Eno od vprašanj, ki jih dobiva od vlagateljev, je namreč tudi to, če je Slovenija tokrat z umikom države iz gospodarstva resna.

V luči dejstva, da je takratna vladajoča koalicija lani v odsotnosti strategije upravljanja državnih naložb sestavila seznam 15 podjetij za prodajo, se Kraljič sprašuje, kako so te naložbe prišle na spisek in ali je bil ta postopek sploh v skladu z duhom zakona o SDH.

Ta namreč kot podlago za upravljanje z državnimi naložbami predvideva sprejem strategije. Ker se zakon dejansko še vedno ne izvaja, kot je bilo predvideno, se zdi Kraljiču ključno, da v vlada pospeši vse postopke za dokončno vzpostavitev SDH.

To je po njegovih besedah nujno potrebno za to, da bodo prodaje v prihodnje potekale predvidljivo in organizirano in da se vlade ne bodo več vpletale v postopke, kot je to pred volitvami storila vlada Alenke Bratušek. Takšne poteze so, tako Kraljič, nedopustne.

Ključno je tudi, da vlada in DZ pred nadaljevanjem privatizacije odobrita kriterije, po katerih se bo podjetja razvrstilo med strateška, pomembna in portfeljska in po katerih se bo te naložbe upravljalo.

Glede dokončanja dveh najbolj odmevnih prodajnih postopkov v teku - NKBM in Telekoma Slovenije - je po njegovih besedah nerealno, da se bosta prodaji zaključili takoj na začetku leta. V prvi polovici 2015 pa bi se lahko vsaj eden od obeh postopkov končal.

Zakaj se sploh prodaja Telekom?

Najbolj zanimiv za tuje kupce je po Kraljičevih besedah Telekom Slovenije, a postavlja se mu vprašanje, zakaj se ta sploh prodaja. Del javnosti ga namreč vidi kot strateško naložbo, povsem mogoče pa je, da ga bo kupil sicer prav tako državni Deutsche Telekom.

Ker bo novo leto v Evropi še naprej v znamenju negotovosti in v takih razmerah cene oz. interes kupcev upadajo, se mu zastavlja še vprašanje, po kakšni ceni bo državi uspelo svoje naložbe prodati.

Sprašuje se tudi, kam se bo vlagala kupnina - ali v polnjenje finančne luknje ali v financiranje podjetij z jasno perspektivo rasti in delovnih mest.

STA

---