Kordež ponuja odgovore o izginulih milijardah v privatizaciji

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je med prestajanjem zaporne kazni na Dobu napisal knjigo z naslovom Kam je izginilo deset milijard, v kateri z analizami predstavlja gospodarska gibanja in privatizacijo v samostojni Sloveniji. “Zavedam se, da je bilo storjenih veliko napak,” je na današnji predstavitvi knjige dejal Kordež.

Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je med 
prestajanjem zaporne kazni na Dobu napisal knjigo z naslovom Kam je izginilo deset milijard, v kateri z analizami 
predstavlja gospodarska gibanja in privatizacijo v samostojni 
Sloveniji. Foto: STA
Nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je med prestajanjem zaporne kazni na Dobu napisal knjigo z naslovom Kam je izginilo deset milijard, v kateri z analizami predstavlja gospodarska gibanja in privatizacijo v samostojni Sloveniji. Foto: STA

LJUBLJANA > Knjiga, ki je izšla pri založbi Didakta, po njegovih besedah ni osebno opravičevanje ali obtoževanje, temveč argumentiran pregled 25-letnega dogajanja. Bine Kordež se ne želi opredeljevati do sodnih postopkov, saj verjame, da kljub nestrinjanju z nekaterimi odločitvami še vedno živi v pravni državi. “Tudi sodniki so samo ljudje in se lahko zmotijo, tako kot sem se jaz, ko sem sprejemal določene poslovne odločitve,” je dejal.

Prepričan je, da se je v času menedžerskih prevzemov motila tudi politika, vendar pa danes tega nihče od akterjev ne želi priznati. Vzroke za to Kordež vidi tudi v praksi hitrega kriminaliziranja potez, ki so bile storjene v obdobju, ko je sam prevzemal Merkur.

Kordež: Večina menedžerskih prevzemov je uspela, zato se z njimi danes nihče ne ukvarja

“Leta 2005 sta bili delnici Telekoma Slovenije in Merkurja vredni 400 evrov, vsi pa smo verjeli, da bodo čez nekaj let dosegle 500 ali 600 evrov,” je o odločitvi za poskus prevzema Merkurja dejal Kordež. Večina menedžerskih prevzemov je po njegovih ocenah uspela, zato se z njimi danes nihče ne ukvarja.

Bančne izgube samo deloma pripisuje privatizaciji in z njo povezanimi zablodami. Do večjih izgub je prišlo zaradi “naložbene ihte” med letoma 2005 in 2008, ko se je veliko gradilo, vrednost premoženja pa je nato strmo padla, je dejal.

Kordež že 20 let na podlagi spremljanja ekonomskih kazalcev objavlja tekste o aktualnih ekonomskih razmerah, obžaluje pa, da je zanje v zadnjih letih manj zanimanja zaradi sodnih postopkov. “Vse analize in grafikoni resnično temeljijo na izredno široki bazi dokazov, ki je prosto dostopna, vendar se z njimi skoraj nihče ne ukvarja,” je dejal.

Mencinger: Pred začetkom krize je Slovenija prešla v fazo “casino kapitalizma”

Ekonomist Jože Mencinger, ki je v knjigi napisal predgovor, meni, da v t.i. tajkunizaciji niso sodelovali samo tisti, ki so bili obsojeni, temveč je v njej sodelovalo bistveno več ljudi. “Brez bank, države, odvetnikov, notarjev in nadzornikov do tega ne bi prišlo,” je dejal.

Pred začetkom krize je Slovenija po njegovem prešla v fazo “casino kapitalizma”, ko so milijarde poniknile v gradbene jame, štirikolesnike in podobne stvari. Odziv na gospodarsko krizo je bil popolnoma zgrešen, saj je država zaradi politične popularnosti in borbe proti tajkunom uničevala podjetja, namesto da bi preganjala prave krivce, je dejal Mencinger.

Kordež se po razveljavitvi sodbe, s katero je bil zaradi zlorabe položaja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zapora, od tega je prestal že leto in tri mesece kazni, s tožilstvom še vedno pogaja o morebitnem priznanju krivde. Več o tem, danes ni želel povedati, saj pogajanja še potekajo.

STA


Najbolj brano