Korak v 21. stoletje ali v pekel?

Državni zbor je včeraj z 51 glasovi za in 28 proti odločil: registrirana istospolna partnerska skupnost je po pravicah in dolžnostih enaka zakonski zvezi. Ta sprememba pomeni po oceni njenih predlagateljev iz ZL premik Slovenije v 21. stoletje. A na drugi strani so v civilno družbo povezani državljani, ki se podobno kot NSi in SDS bojijo posledic za otroke, če bi njihovi posvojitelji postali istospolni pari. Včerajšnji odločitvi bodo zato sledila prizadevanja, da novost ne bi zaživela v praksi.

LJUBLJANA > Predlog novele, ki zakonsko zvezo določa kot življenjsko skupnost dveh oseb, ne glede na spol, odpravlja diskriminatorno stanje v slovenskem pravnem redu, je v imenu Združene levice, ki je predlagala spremembo, utemeljil Matej Tašner Vatovec. Pritrjevali so mu v SD, ZaAB in načeloma v SMC, povsod s poudarki, da izenačitev nikomur ne odvzema pravic, ampak pravice samo še dodatno daje tistim, ki jih doslej niso imeli.

Pomisleki tudi v Desus in SMC

Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vidijo v tem, kar je po skrajšanjem postopku pripravila ZL, dobro rešitev. Po besedah ministrice Anje Kopač Mrak bo včerajšnja odločitev za drugačno definicijo zakonske zveze v praksi pomenila tudi sledeče: “Nova definirana zakonska zveza določa, da lahko otroka skupaj posvojita tudi istospolno usmerjena zakonca, še vedno pa ne zunajzakonska partnerja. Registracija istospolnih skupnosti se bo v zakonsko zvezo predvidoma preoblikovala v šestih mesecih po sprejetju zakona, če bodo izpolnjeni pogoji za veljavnost zakonske zveze po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.” Istospolni pari bi se morali tako kot heterospolni postaviti v vrsto za posvojitev, je poudarila ministrica.

Čeprav so v SMC v nastopni predstavitvi stališča poslanske skupine napovedali podporo predlaganim spremembam, se je čez dan izkazalo, da njihove vrste le niso povsem enotne. O podpori so se tako odločali šele tik pred glasovanjem. V Desusu so svojo neenotnost priznali že v uvodni razpravi. Del njihovih poslancev se ni mogel otresti skrbi, kako bo slovenska družba sprejela možnost, da istospolni pari posvojijo tuje otroke.

Možnost posvojitve otrok je glavni razlog, zakaj noveli zakona odločno nasprotujejo v SDS in NSi. Zahrbten je po njihovem mnenju tudi način sprejemanja novele, saj se je predlagatelj s skrajšanim postopkom sprejemanja izognil javni razpravi. Edini namen novele zakona je po njihovem napad na družino kot skupnost matere, očeta in otrok.

Zaton civilizacije

V podporo družini kot skupnosti matere, očeta in otrok se je popoldne pred parlamentom zbralo kakih 2000 ljudi, po ocenah organizatorjev iz koalicije Za otroke gre 4000. “Prišla sem, zato ker je to, kar hoče naša vlada, velik upor proti Bogu,” nam je svojo prisotnost pojasnila Veri Novak iz Ljubljane in spomnila na svetopisemsko zgodbo o Sodomi in Gomori, dveh mestih, ki ju je Bog kaznoval zaradi nemoralnosti. “Mislim, da se sprejema zakon, ki je proti naravi,” jo je dopolnila Terezija Krašovec. “Bojim se za bodočnost Slovenije, Evrope in zahodne civilizacije,” je dodala.

Na shod, ki je imel krščansko vsebino, končal pa se je z mašo v uršulinski cerkvi, so prišli tudi številni Primorci. Manuela Nagode s postojnskega konca se je pridružila skupini z Ajdovskega, ki se je v Ljubljano pripeljala z dvema avtobusoma.

“Zelo me boli, ker vidim, da je za sodobne ljudi povsem nepomembno, ali so otroci deležni starševske ljubezni očeta in mame, ali pa gre za istospolno skupnost,” je povzela svoje občutke. “Kot kristjanka vem, da je družino ustvaril Bog in da vsak otrok potrebuje ženske in moške spolne celice. Če je Bog tako ustvaril, morata vzgajati otroke moški in ženska. Všeč mi je misel, da sta dva očeta lahko dobra očeta, dve mami pa dobri mami, nobena mama pa ne more biti dober oče in noben oče dobra mama.”

Bo sledil referendum?

Zborovanje, na katerem so bile tudi številne mlade družine z otroki, ni spremenilo toka razprave v veliki dvorani parlamenta, kjer so prepričani do poznega večera prepričevali prepričane. Sprejetje odločitve o izenačitvi pravic in dolžnosti registrirane partnerske skupnosti z zakonsko zvezo, pa vseeno še zdaleč ne pomeni konca polemik.

“Imamo zakonske in ustavne možnosti, da zakon ali ovržemo s pomočjo ustavnega sodišča ali pa razpišemo referendum,” je nadaljnje korake nasprotnikov sprememb napovedala Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre.

Lahko bi se sicer zgodilo, da bi ustavno sodišče zavrnilo referendum, če bi presodilo, da vsebina posega v človekove pravice, a tudi če za referendum ne bo ovir, bodo nasprotniki sprememb za izid, ki ga želijo, morali napeti vse sile. Po ustavnih spremembah, ki se nanašajo na razpis referenduma, bi namreč včeraj sprejeta novela zakona padla, če bi proti njej glasovala petina vseh volilcev, kar je približno 340.000 državljanov.

JANA KREBELJ

---