Kopač Mrakova: Delo najbolje opravljajo delavci, ki so zadovoljni in spočiti

Pretirano obremenjevanje delavcev je na dolgi rok nesprejemljivo. Prinaša namreč velik stres, s tem pa je povezana tudi bolniška odsotnost.

Pretirano obremenjevanje delavcev je na dolgi rok nesprejemljivo, opozarja ministrica Anja Kopač Mrak.
Pretirano obremenjevanje delavcev je na dolgi rok nesprejemljivo, opozarja ministrica Anja Kopač Mrak. 

LJUBLJANA > Na dolgi rok so na ta način na slabšem podjetja in država, se je na danes predstavljeno poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za lansko leto odzvala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

z poročila inšpektorata za delo je razvidno, da je bilo na področju nadzora delovnih razmerij v letu 2014 že šesto leto zapored največ kršitev vezanih na plačilo za delo in druge prejemke iz delovnega razmerja. A teh je bilo lani vendarle nekaj manj kot v letu 2013. Ob koncu lanskega leta pa so porasle kršitve, vezane na počitke in odmore.

Izgorevanje ljudi prinaša dolgoročne negativne posledice, ta praksa pa je slaba tako na mikro kot makro ravni, je izpostavila Anja Kopač Mrak. Delodajalcem je položila na srce, da delo najbolje opravljajo delavci, ki so zadovoljni, spočiti.

Predvsem na slednje se je v odzivu na poročilo osredotočila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova.

“Ob gospodarski rasti in povečanemu povpraševanju se delodajalci odločajo za povečevanje obremenitev obstoječih delavcev. To je povezano predvsem s tem, da niso prepričani v nadaljnje okrevanje gospodarstva, da so še vedno previdni in ne zaposlujejo novih delavcev,” je menila.

A pretirano obremenjevanje delavcev je po njenih besedah na dolgi rok nesprejemljivo. Prinaša namreč velik stres, s tem pa je povezana tudi bolniška odsotnost.

Izgorevanje ljudi prinaša dolgoročne negativne posledice, ta praksa pa je slaba tako na mikro kor makro ravni, je še navedla. Delodajalcem je položila na srce, da delo najbolje opravljajo delavci, ki so zadovoljni, spočiti.

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je v zvezi pogostimi neizplačili in zamujanjem pri izplačilu plač poudaril, da je pravica do plače za opravljeno delo temeljna človekova pravica.

Za zmanjšanje tovrstnih kršitev bi bilo treba spremeniti delo tožilstva in kazenske sankcije za kršitelje, verjame. “Kazen zapora je verjetno edina učna lekcija, ki bi preprečila kršitve temeljnih človekovih pravic,” je ocenil.

Dotaknil se je tudi kršitev glede počitkov in odmorov. “Ne gre za novo pogruntavščino delodajalca,” je opozoril in pojasnil, da je porast zabeleženih kršitev posledica spremenjenega načina dela in napredka inšpektorata. “Mi smo že pred leti opozarjali na to, da pri nekaterih delodajalcih, zlasti v trgovinski dejavnosti, obstajajo dvojne oziroma trojne knjige prisotnosti na delu,” je spomnil.

V zvezi sicer opažajo, da se delodajalci vse pogosteje poslužujejo prakse nenadomeščanja upokojenih delavcev. Namesto tega prerazporejajo in dodatno obremenjujejo obstoječe zaposlene.

Poleg tega “delodajalci lastnikom pogosto prikazujejo uspešnost dela na način, da odpuščajo delavce”. “S tem se namreč umetno poveča dodana vrednost na zaposlenega, vendar pa so delavci, ki ostanejo, precej bolj obremenjeni, to pa ima za posledico tudi povečan absentizem,” je ponovil ugotovitve ministrice. Izpostavil je še, da je Slovenija na tem področju v EU v ospredju.

“Za povečan absentizem niso krivi delavci, temveč slaba organizacija delavnega časa in dejstvo, da delodajalci ne želijo in nočejo zaposlovati novih ljudi,” je prepričan.

Tisto, kar v ZSSS pogrešajo pri inšpektoratu, pa so predvsem nenadni, nenapovedani inšpekcijski pregledi, ki bi trajali tudi po več dni. Na ta način naj bi se ugotovile dejanske kršitve delovnega časa in delovne zakonodaje kot take.

V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pa so v zvezi s kršitvami poudarili, da se trudijo prispevati k temu, da bi podjetja delovala skladno z zakonodajo, in sicer zato izvajajo dnevno svetovanje, informiranje in pomoč članom.

“V ZDS smo bili prvi, ki smo se že pred začetkom gospodarske krize leta 2008 javno distancirali od podjetij, ki so kršila zakonodajo in ravnala v neskladju s splošno poslovno etiko,” je opozoril generalni sekretar združenja Jože Smole. Skladno s tem so sprejeli tudi kodeks ravnanja članov ZDS.

STA


Najbolj brano