Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami mora Slovenija še ratificirati

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki je začela veljati 1. avgusta, je prvi mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Po oceni varuha človekovih pravic bi bilo dobro, da bi Slovenija ratificirala konvencijo.

V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja, denimo zmerjanja, kričanja in poniževanja, vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja, denimo klofute, brce in udarca Foto: Tomaž Primožič/Fpa
V Sloveniji je žrtev psihičnega nasilja, denimo zmerjanja, kričanja in poniževanja, vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja, denimo klofute, brce in udarca Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Slovenija je konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini podpisala 8. septembra 2011. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je dejala, da bi bilo zagotovo dobro, da bi jo tudi ratificirali. “Prav je, da smo čedalje bolj osveščeni in da imamo ničelno toleranco do obravnavanega pojava,” je poudarila.

Po njenem opozorilu je nujno poleg žrtve poskrbeti tudi za nasilneža. “Če storilec ne dobi ustrezne pomoči, poišče novo ali spet staro žrtev,” je dejala.

Ministrstvo za delo si želi čimprejšnje ratifikacije konvencije

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so predstavili ugotovitve analize iz leta 2013, ki so jo pripravili v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V skladu z njo nacionalna zakonodaja vsebuje ustrezne določbe za prenos konvencije v slovenski pravni red.

Vendar bi v prihodnje morali sprejeti dodatne pravne norme, ki bi kriminalizirale določena dejanja, med njimi zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolnih organov. Do takrat bi se lahko načela konvencije izvrševala preko obstoječih zakonskih določb.

Ministrstvo za pravosodje je novembra lani menilo, da pogoji za začetek ratifikacije konvencije niso izpolnjeni. Zavezalo se je, da bo dobilo pravna mnenja vrhovnega sodišča, vrhovnega državnega tožilstva ter kazenskih in mednarodnih kateder pravnih fakultet v Sloveniji.

Ministrstvo za delo, ki je sredi julija prejelo nekatera mnenja, jih bo preučilo in nadaljevalo prizadevanja za čimprejšnjo ratifikacijo konvencije, so zagotovili.

Konvencija kriminalizira različne oblike nasilja

Konvencija, znana tudi kot istanbulska konvencija, kot pravni instrument o človekovih pravicah krepi odgovornost držav za spodbujanje enakosti spolov in varstvo človekovih pravic žrtev obravnavanega nasilja. Prav nasilje, ki izhaja iz razmerij med spoloma, namreč ohranja in ustvarja neenakost žensk in moških, navaja ministrstvo za delo na svoji spletni strani.

Dokument po pojasnilu Sveta Evrope zapira očitno vrzel na področju zaščite pravic žensk v Evropi. Vključuje zavezujoče standarde za učinkovitejše preprečevanje nasilja, zaščito žrtev in pregon povzročiteljev nasilja.

Konvencija opredeljuje in kriminalizira različne oblike nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Države podpisnice bodo morale opredeliti vrsto novih oblik nasilja, ki jih še niso, med drugim pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, prisilni splav in prisilno sterilizacijo.

Države podpisnice bodo morale zagotoviti, da kultura in tradicija nista opravičilo za takšna ravnanja, izhaja iz konvencije.

Kot so v Svetu Evrope zapisali na svoji spletni strani, je odbor ministrov SE konvencijo sprejel 7. aprila 2011, podpisovati pa so jo začeli 11. maja 2011, ko je bilo v Istanbulu 121. zasedanje odbora.

Po pojasnilu ministrstva za delo je bil pogoj za začetek veljavnosti konvencije, da jo ratificira deset držav, med njimi vsaj osem držav članic SE. Konvencijo je do zdaj ratificiralo 14 držav, in sicer Albanija, Andora, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Danska, Francija, Italija, Malta, Portugalska, Srbija, Španija, Švedska in Turčija.

V EU fizično oziroma spolno nasilje po 15. letu starosti doživelo 33 odstotkov žensk

Po rezultatih največje raziskave o nasilju nad ženskami v EU, ki jih je ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk marca objavila Agencija EU za temeljne pravice (FRA), je v EU fizično in/ali spolno nasilje po 15. letu starosti doživelo 33 odstotkov ali 62 milijonov žensk. Fizično in/ali spolno nasilje je 22 odstotkom žensk povzročil partner, pet odstotkov vseh žensk pa je bilo posiljenih.

Slovenska policija je lani obravnavala 1539 kaznivih dejanj nasilja v družini, v prvi polovici letošnjega leta pa 872, so sporočili z Generalne policijske uprave. Po podatkih ministrstva za delo je žrtev psihičnega nasilja, denimo zmerjanja, kričanja in poniževanja, vsaka druga ženska, vsaka peta ženska pa je žrtev fizičnega nasilja, denimo klofute, brce in udarca.

STA


Najbolj brano