Koliko v resnici porabi slaba banka za svetovalce

Znesek 5,2 milijona evrov, ki ga v slabi banki (DUTB) navajajo kot dejanski izdatek za zunanje svetovanje, je pravi, priznavajo v KPK. Vendar se nanaša le na svetovanje, v tistih 12 milijonih evrov, o katerih govorijo v KPK, pa so zajeti izdatki za vse zunanje izvajalce.

LJUBLJANA > Poročilo KPK o delu slabe banke sicer ostaja za javnost zaprto, znano pa je, da v njem komisija navaja znesek 12 milijonov evrov izdatkov za svetovanje. Pred dnevi so se na to odzvali v DUBT (slabi banki). Glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson je povedal, da so za zunanje sodelavce v resnici porabili 5,2 milijona evrov.

Predsednik KPK Boris Štefanec je včeraj priznal, da je DUBT za zunanje svetovanje res plačala 5,2 milijona evrov. Znesek 12 milijonov evrov, o katerem govorijo v KPK, pa zajema izdatke za vse zunanje izvajalce, vključno s stroški sodnih taks, odvetnikov in storitev. Ob tem so prepričani, da bi DUTB lahko marsikatero zadevo izpeljala sama, a je kljub temu najemala zunanje odvetniške storitve.

Zato v KPK od finančnega ministrstva in vlade pričakujejo ostrejši nadzor in ustrezno ukrepanje. Ob tem Štefanec zavrača očitek, da je njihovo poročilo pristransko. Prav tako zavrača očitke, da je namen poročila doseči kadrovske zamenjave v DUBT. Kot je dodal, ostajajo pri tem, da poročilo ni javno, ker vsebuje nekatere zakonsko varovane podatke. "Delujemo javno, kjer se to da. V konkretnem primeru nas zakon ne zavezuje, da je naše poročilo javno. Namenjeno je predvsem DUTB, vladi in ministrstvu za finance," je povedal Štefanec. Sicer pa je potrdil, da poročilo ne ugotavlja elementov korupcije pri delovanju DUTB, da pa obstaja kar nekaj korupcijskih tveganj.

Med drugim v KPK ostajajo prepričani, da so prejemki vodilnih DUTB glede na učinke dela oziroma poslovanje DUTB previsoki. Kritični so tudi do tega, da so vodilni odgovornost za morebitne napake zavarovali pri zavarovalnicah. Po njihovem mnenju bi bil za DUTB primernejši dvotirni sistem upravljanja.

DK

---