Kolar Celarčeva: Čakalne dobe ne morejo biti vzrok za ponedeljkov tragičen ekscesni primer

Čakalne dobe po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc niso in ne morejo biti vzrok za takšen tragičen ekscesni primer, kakršen se je v ponedeljek zgodil v izolski bolnišnici. Ob tem je bila kritična do zdravniške zbornice in sindikata, ki po njenih besedah tovrstne tragedije izrabljata za politično manipulacijo in sindikalen boj.

LJUBLJANA > Ministrica Milojka Kolar Celarc je v spremstvu premierja Mira Cerarja in notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar danes v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana obiskala policista, ki v bolnišnici okreva po ponedeljkovem napadu. Cerar je ob odhodu dejal, da jih je dogodek vse zelo pretresel, nekoliko so se pomirili ob novici, da je stanje ranjenega policista stabilno in da bo z njim vse v redu.

"Tukaj smo danes tudi zato, da predvsem izrazimo vso podporo zdravstvenim delavcem. Vlada bo storila vse, da skupaj z zdravstvom pa tudi drugimi deležniki v družbi takšne situacije preprečimo," je poudaril premier.

Ministrica za zdravje je medtem zavrnila možnost, da bi bil motiv za ponedeljkov tragičnem napad v Izoli, v kateri so umrli zdravnik, policist in storilec, dolge čakalne vrste. "Dejstvo je, da je situacija v družbi taka. Postajamo nestrpni, se ne poslušamo, ni zaupanja, ni nekih moralnih in etičnih načel. To je nekaj, kar bo treba na urediti na širši ravni," je poudarila.

Kot je dejala, je v njeni pristojnosti predvsem gradnja zaupanja, spoštovanja ter sodelovanja med bolnikom in zdravstvenim osebjem, "če je namreč to porušeno, lahko prihaja do nesoglasij in težav," je pojasnila.

Kritična je bila do Zdravniške zbornice Slovenije in zdravniškega sindikata Fides, ki sta po ponedeljkovem napadu odgovornost za vse večje napetosti pripisala državi. "Začudena sem in zdi se mi nespodobno, da se tak ekscesni primer zlorabi za politično manipulacijo in sindikalni boj," je poudarila.

Glede ukrepov, s katerimi želi vlada izboljšati pogoje v zdravstvu, je ministrica spomnila, da bodo z direktorji vseh slovenskih bolnišnic prihodnji teden skušali ugotoviti, kakšne so varnostne razmere pri njih, kakšne protokole imajo in kako se zaposleni odzovejo v izrednih razmerah.

"Uspela sem dobiti strokovnjake, ki bodo predstavili določene zadeve. To bo šele začetek nekega daljšega procesa, v katerem želimo izboljšati varnostne razmere. Naše upanje je, da se bo zdravstveno osebje počutilo varno. Če se bodo oni počutili varni, se bodo varne počutili tudi bolniki," je pojasnila.

Dotaknila se je tudi projekta, ki ga v šestih bolnišnicah s 1. septembrom začenja ministrstvo. Kot je ponovila, bodo na osnovi modre knjižice standardov in normativov, ki jo je pripravila zdravniška stroka, merili število posegov, ki jih opravi posamezen zdravnik ter koliko časa porabi zanje. Na podlagi teh podatkov bodo lahko ocenili primerno obremenitev bolnišnice. Kot je dodala, bodo podatki pomagali vodstvu pri oblikovanju normativov in standardov pri sklepanju pogodb. "Ko bomo imeli te rezultate bomo pristopili tudi k izračunom," je dodala.

STA

---