Ko slabi zgledi pridejo z vrha

Na Univerzi na Primorskem je preverjanje diplomskih, magistrskih in doktorskih del z računalniškim algoritmom uveljavljena praksa. Pravkar iz najbolj razširjene svetovne javno dostopne aplikacije Turnitin prehajajo na nov program. Bivša šolska ministrica torej v Kopru ne bi imela veliko možnosti, da prelisiči komisijo s prepisano magistrsko nalogo. Plagiatorstvo je v Sloveniji trenutno spet politična afera, a prepisovanje brez navajanja vira je globalni problem sodobnega, egocentričnega časa.

KOPER, NOVA GORICA > “Seveda se mi je že zgodilo, da sem našel nedoslednosti pri navajanju in študenta na to strogo opozoril. In zgodilo se mi je tudi, da se je potem ta študent odločil zamenjati mentorja,” pravi predavatelj na portoroški Pomorski fakulteti, član etične komisije Univerze v Ljubljani in, da, tudi nekdanji minister, Marko Pavliha, ter dodaja: “Kot profesor skušam delovati preventivno. Svojim študentom nenehno ponavljam, da naj se ne bojijo navesti vira, tudi ko gre za drugo diplomsko nalogo, članek v časopisu ali razgovor. To ne osiromaši njihovega dela, nasprotno - oplemeniti ga.”

Dober profesor ima občutek

Argument, ki ga je bilo ob zadnji ministrsko plagiatorski aferi pogosto slišati je, da profesorji v času, ko še ni bilo sodobnih računalniških orodij za analizo besedil, niso mogli vedeti, da je del naloge prepisan, saj je nemogoče poznati vsa objavljena besedila.

Pavliha se strinja, da še tako načitan človek ne more prebrati in si zapomniti vsega, a hkrati dodaja: “Gre za občutek. Dober pedagog lahko marsikaj razbere že iz načina pisanja. Če avtor krade dele besedila, se razlike v slogu poznajo. Pa tudi: ko v delu, zlasti pri dodiplomskih študentih, vidim stran brez opomb pod črto, mi je to že sumljivo.”

Računalnik ne laže

Na Univerzi na Primorskem primera plagiatorstva pri diplomskih in magistrskih delih še niso zaznali, pravi prodekan za študijske zadeve Dejan Hozjan.

Do pred časom so na univerzi za preverjanje plagiatorstva uporabljali računalniški sistem Turnitin, trenutno pa so v fazi prehajanja na nov program. Računalniško preverjanje se v praksi obnese. “Z računalniškimi programi so bili pravočasno ugotovljeni poskusi plagiatorstva, predvsem pri seminarskih nalogah,” razlaga Hozjan. S prehodom na nov program bo računalniško preverjanje postalo del postopka certifikacije zaključnih del, dodaja.

Plagiatorske afere, se strinja Hozjan, negativno vplivajo na ugled slovenskega visokega šolstva, a dodaja, da je “v prvi vrsti potrebno izpostaviti odgovornost posameznika, ki se poslužuje plagiatorstva.”

Moja edina knjiga

Predsednik Kluba Goriških študentov Johannes Vuga Gregorič pravi, da je sicer diplomska naloga le del študija, celo manjši del, a hkrati poudarja: “Za večino ljudi je diplomska naloga njihova edina 'knjiga', torej edino delo, ki ga objavijo v življenju. Zato sta vsaka pozornost in vsako preverjanje upravičena.”

“S citiranjem seveda ni nič narobe. Vsi vemo, da je večina stvari že objavljenih in raziskanih. Ampak če jih razvrstiš na nov način, narediš nekaj zanimivega, vzpostaviš povezave, ki bodo koristne tudi tistim za tabo, vseeno narediš nekaj dobrega. Ne glede na vse bi moral biti cilj naloge to, da ustvariš nekaj svojega, pa čeprav si to naslonil na že zapisane zamisli,” razmišlja Gregorič in na vprašanje, kaj študentom povedo afere, kakršna je zgodba z Markeževo, praktično odgovarja: “Prikažejo stanje tako, kakršno je. Preverjajo samo nekatere diplome, a plagiati so v kar velikem deležu besedil. Preverjanje je vedno oziranje nazaj, treba pa je gledati naprej.”

Neznosni egotrip

Na plagiate, torej na krajo intelektualne lastnine, ni imuna nobena sfera družbe: “Zgledi vedno vlečejo in če slabi zgledi prihajajo s samega vrha, ima to še posebej uničujoče posledice. Žal tudi akademiki nismo imuni na plagiatorstvo. Res se to dogaja redko, a na etični komisiji kljub temu obravnavamo vse več takih primerov,” pravi Marko Pavliha.

Obtožbe o prepisovanju so resda včasih uporabljene kot orožje za maščevanje in politični boj, a to ne zmanjšuje teže samega dejanja, ki pa kaže na širše vzdušje v družbi: “Na fakulteti je zadnja priložnost, da študente spremenimo. Sicer bo vedno več odraslih ljudi, ki bodo prepričani, da so vse dosegli z lastnimi sposobnostmi in vedenjem. Ki bodo pozabili, da razvoj pomeni prehajanje znanja in spoznanj, da torej stojijo na ramenih svojih predhodnikov in bodo s tem hranili svoj sodobni neznosni egotrip.”

VESNA HUMAR

---