Ko birokrati določajo, kje se bo rodil otrok

“Hočemo se roditi v Gorici.” Tako je pisalo na desetinah plakatov in transparentov, ki so jih po ulicah in trgih v preteklih mesecih nosili nasprotniki zaprtja goriškega porodniškega oddelka. Protest ni zalegel. V preteklem tednu je z deželnega sedeža prispela dokončna odločitev. Že v petek so goriške porodnice začeli pošiljati v bolnišnico v Tržiču. Se lahko kaj podobnega kmalu zgodi tudi pri nas?

Želimo roditi v Gorici, so se glasile zahteve v  minulih tednih in mesecih. Za zdaj protesti niso obrodili sadov. Foto: Pierluigi Bumbaca
Želimo roditi v Gorici, so se glasile zahteve v minulih tednih in mesecih. Za zdaj protesti niso obrodili sadov. Foto: Pierluigi Bumbaca

GORICA, ŠEMPETER > Eden od argumentov uradnikov in politikov, ki se jim zdi ukinitev oddelka, na katerem število rojstev že leta nenehno pada, razumna in modra odločitev, je tudi, da je nekaj sto metrov stran še ena, sodobno opremljena in kadrovsko ustrezno zasedena porodnišnica.

Pri tem načeloma, glede na evropski standard enakopravne dostopnosti do storitev, ni pomembno, da je porodnišnica v drugi državi.

Šempeter je predaleč

Dogovor o čezmejnem sodelovanju v zdravstvu je že dolgo v zraku. To področje je tudi eno ključnih v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje, skupnem projektu goriške, novogoriške in šempetrske občine, ki že nekaj let stopica na mestu.

Kljub temu, da je bilo na to temo prelitega veliko črnila, porodnic od petka iz Gorice ne pošiljajo v najbližji Šempeter, temveč v nekoliko bolj oddaljeni Tržič. Zakaj?

“Mi smo v vsakem trenutku pripravljeni in usposobljeni, da sprejmemo pacientke iz Gorice,” zatrjuje direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna: “Pomisleki so drugje, ampak tega ne bi rad komentiral. Če bi bilo dovolj volje, bi to lahko uredili.”

Materni jezik

Kako bi osebje v šempetrski bolnišnici komuniciralo s pacientkami italijanske narodnosti? Kako bi sledili tistim s problematičnimi in rizičnimi nosečnostmi? Kako bi bolnišnični ginekologi vzpostavili kakovosten profesionalni stik z osebnimi zdravniki nosečnic?

“To so tehnična vprašanja, ki so povsem rešljiva,” komentira Žiberna. Tudi večjezičnost na obmejnem območju ob ustrezni organizaciji, ne bi bila nikakršen problem, je prepričan.

Cena “racionalnosti”

Goriški župan Ettore Romoli je že v začetku maja javnost obvestil, da ima informacije o nameri za hitro zapiranje porodnišnice. In njegove napovedi so se izkazale kot pravilne.

Napovedal je oster odpor. V teh dneh naj bi iz Gorice romalo tudi protestno pismo italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu.

Na goriški občini močno dvomijo v razlago deželnega vrha, predvsem odbornice za zdravje Marie Sandre Telesca, ki pravi, da goriška porodnišnica ni bila varna. “Predsednica Deborah Seracchiani in odbornica Telesca naj svoje trditve podpreta z objektivnimi, preverljivimi dejstvi, ki dokazujejo, da je oddelek nevaren za matere in novorojenčke,” uradno in javno zahteva Romoli ter hkrati navaja statistiko o številu zdravstvenih zapletov pri porodih, ki naj bi kazala, da je bil oddelek med najvarnejšimi v državi. Kar bi pomenilo, da razlogi za zaprtje niso strokovni temveč predvsem finančni in organizacijski.

Oblasti se namreč ne naslanjajo na konkretno statistiko za posamezno ustanovo, ampak izhajajo iz nacionalne smernice, ki določa, da so primerne le porodnišnice, v katerih se rodi vsaj 500 otrok na leto.

Razmislek čaka tudi Slovenijo

“Odločitev oblasti v sosednji Italiji je smiselna in racionalna ter je posledica dejstev,” zaprtje porodnišnice komentira Žiberna.

Lani se je v Gorici rodilo 276 otrok, letos pa naj bi se jih po pričakovanjih le 240. “Tudi pri nas bomo morali razmisliti o takšnih korakih,” je pragmatičen Žiberna.

Mar to pomeni, da bomo čez nekaj let zapirali oddelke v šempetrski bolnišnici? “Tega nikakor ne pričakujem, a potreben bo temeljit razmislek o mreži zdravstvenih storitev.” To pa je delo, ki se ga nobena oblast ne bo lotila z lahkim srcem. VESNA HUMAR


Najbolj brano