Klemenčič: Hudič je biti med tnalom in nakovalom

Pravosodni minister Goran Klemenčič se je v odgovoru na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka (SDS) strinjal, da je treba spremeniti razmerja med vejami oblastmi. Po njegovih besedah se mora sicer sodstvo braniti pred napadi, ki gredo predaleč. "Hudič je biti med tnalom in nakovalom, ker ne verjamem, da je v sodstvu vse v redu," je še dejal.

LJUBLJANA > Gorenak je na današnji seji DZ Klemenčiču postavil vprašanja o razmerjih med vlado, parlamentom in sodstvom, kjer je po njegovem mnenju marsikaj narobe. Kot meni, je pravosodje zaprt sistem, ki čedalje bolj vidno ščiti samega sebe, svoje lastne napake in ljudi, ni odziven in ni odgovoren. Gorenaka je tako zanimalo, kako minister gleda na to in kaj lahko v njegovem mandatu pričakujejo na tem področju.

Klemenčič se je strinjal, da mehanizmi kontrole mogoče niso povsod tako učinkoviti, kot bi morali biti. A v določenem delu so po njegovih besedah tudi večji, kot bi morali biti, kot na primer v primeru imenovanja sodnikov, ki jih pri nas imenuje parlament, v mnogih državah pa je to prepuščeno sodnemu svetu.

"Tu je treba vzpostaviti nova razmerja sil in moči," je dejal minister in pojasnil, da je v normativnem programu za letos tudi sprejem zakona o sodnem svetu. Po njegovih besedah bo aprila začela delovati delovna skupina, ki naj bi pripravila dolgoročno strategijo slovenskega sodstva in izhodišča za pripravo zakona o sodnem svetu. Kot meni Klemenčič, je treba sodni svet okrepiti in politiko od njega čim bolj umakniti, pri čemer pa mora sodstvo delovati še bolj transparentno.

Na Gorenakove očitke, da sistem ščiti samega sebe, je Klemenčič odgovoril, da vsak sistem sebe ščiti in da je včasih tako tudi prav, odvisno pa je od tega, za kakšne napade gre.

Glede dolžine predkazenskih postopkov pri obravnavanju gospodarske kriminalitete je Klemenčič poslancu SMC Draganu Matiću odgovoril, da ne ministrstvo, ne policija, ne državno tožilstvo ne razpolagajo z analizami o tovrstnih postopkih.

Kot je pojasnil, imamo trenutno vzpostavljen relativno spodoben sistem spremljanja sodnih zaostankov, ni pa skupnih, preverljivih in koristnih informacij o tem, koliko časa trajajo postopki pred tem. Edina časovna omejitev v zakonu je določena v zvezi s pripornimi zadevami, je pojasnil.

Minister se strinja, da to včasih znižuje ugled sodnega sistema, ko se denimo leta po opravljeni hišni preiskavi ne ve, kje je zadeva.

Na ministrstvu so se po Klemenčičevih besedah s tem že začeli ukvarjati, predkazenske postopke bodo skušali časovno omejiti v zakonu o kazenskem postopku, prav tako si želijo bolj transparentno spremljanje teh postopkov. Prvi korak pa bo po ministrovih napovedih analiza teh postopkov.

STA

---