Kjer ni pilota, naj bo zakon

Čimprejšnja normativna ureditev področja. Takšen je osrednji sklep včerajšnjega posveta o brezpilotnih letalnikih, tako imenovanih dronih. V Sloveniji do sedaj sicer z njimi še ni bilo resnejših nesreč ali težav, a potencialne nevarnosti so. Med njimi je najbolj razširjena skrb o zlorabi brezpilotnikov za vdore v zasebnost.

LJUBLJANA > Brezpilotna letala že dolgo niso več redka in draga sodobna čudesa, temveč so razširjena in dostopna tehnološka igračka ter nepogrešljivo delovno orodje na mnogih področjih. Uporabljajo jih, denimo, geologi za mapiranje terena, gasilci in pripadniki civilne zaščite za nadziranje območij naravnih nesreč, dostavljalske ter poštne službe, novinarji, policisti in še bi lahko naštevali.

Vendar pa lahko pri rabi te tehnologije pride tudi do negativnih učinkov, kot so vdori v zasebnost, moteč hrup, škoda zaradi nesreč z letalniki. Zato je nujno potrebna uravnotežena regulacija tega področja, ki bo zmanjšala možnost zlorab ali varnostnih tveganj, hkrati pa ne bo zavirala podjetniške pobude, je na nedavnem posvetu o tako imenovanih dronih poudaril Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, ki je bil glavni pobudnik javne razprave.

V slovenski zakonodaji, ki ureja premike po nebu, brezpilotniki še nimajo posebnega mesta. A nedorečenost naj bi vladala tudi v drugih evropskih državah, je pojasnil vodja sektorja za letalstvo na ministrstvu za infrastrukturo Alojz Krapež. Krapež je mnenja, da bi bilo treba normativno ureditev tega področja zasnovati z delovno skupino na ravni vlade. Gre namreč za večplastno področje, ki poleg tehničnega vidika zajema tudi vidik varovanja zasebnosti.

Na vidik zasebnosti je opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Izkušnje z omejevanjem ali vsaj spremljanjem leta brezpilotnikov že imajo v sosednjih državah, tudi v Avstriji. Zaščito pred nenačrtovanimi vdori pa ponujajo tudi zasebna podjetja s sistemi nevidnega digitalnega varovanja, ki brezpilotnike odvrnejo od določenega območja.

V. d. direktorja Agencije za civilno letalstvo Sandi Knez je ob tem dejal, da bo normativna ureditev dobra, če jo bo možno kakovostno izvajati. Za to pa so potrebni kadrovski in materialni viri. V tujini po njegovih pojasnilih pri regulaciji gredo v smeri kategorizacije letalnikov oziroma operacij z letalniki glede na njihov vpliv. Kar pomeni, da za običajnega, majhnega multikopterja z nekaj kilometri avtonomije ne bi smele veljati enake omejitve kot za večja in bolj vzdržljiva letala. Pojem brezpilotniki je namreč zelo širok in sega od nekaj gramov težkih naprav vse do velikih zračnih plovil, ki lahko na robu atmosfere lebdijo mesece in leta.

Slovenska policija že ima ustanovljeno delovno skupino za proučitev možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov. Drone pa so že kupili v Slovenski vojski. Potrebovali jih bodo v okviru vojaških operacij, saj ti sistemi omogočajo lažje, cenejše in varnejše pridobivanje informacij o terenu, na katerem poteka vojaška operacija.

Tako strokovnjak za letalsko varnost Iztok Podbregar kot svetovalec direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Tone Magister pa sta med drugim opozorila, da regulacija ne sme ubiti konkurenčnosti proizvajalcev. STA, VH

---