Kdo, kje in kdaj bo zaustavil migrantski tok

Politiki hitijo z iskanjem nekoliko bolj trajne rešitve begunske problematike, saj naj bi se po koncu zime val beguncev v Evropo še okrepil. Slovenska diplomacija je bila tako včeraj dejavna v Beogradu in v Pragi, v italijanskih medijih se je pojavila vest o vzpostavitvi žariščnih točk ob italijansko-slovenski meji, v Avstriji pa naj bi že danes suspendirali schengenski režim, a ta informacija ni potrjena.

Slovenijo je v zadnjih treh mesecih prečkalo že skoraj pol 
milijona migrantov. Foto: STA
Slovenijo je v zadnjih treh mesecih prečkalo že skoraj pol milijona migrantov. Foto: STA

LJUBLJANA > “Italija zaradi napovedi Dunaja, da bi lahko begunce zavračal tudi na meji s Slovenijo, razmišlja, da bi na meji z obema državama uredila žariščne točke. Prvo naj bi uredili v Trbižu, drugi dve pa v bližini Gorice in Trsta,” je včeraj poročala italijanska La Repubblica. Ob tem dodaja, da naj bi dokončno odločitev o odprtju žariščnih točk (hot spotov) sprejeli na srečanju notranjih in pravosodnih ministrov držav članic EU, ki bo 25. in 26. januarja v Amsterdamu.

To je že drugi podoben zapis v kratkem času, saj je po novem letu Corriere della sera poročal o načrtih za uvedbo začasnega nadzora italijansko-slovenske meje v primeru povečanja števila beguncev, ki bi iz Slovenije želeli priti v Italijo.

Bruselj poziva k skupni rešitvi

Na italijanskih ministrstvih ocenjujejo, da italijanski severovzhodni meji preti povečanje begunskega vala. Po njihovih podatkih naj bi trenutno prihajalo okoli 400 beguncev na teden iz Slovenije, od 1. januarja pa so na italijansko-avstrijskem mejnem prehodu pri Trbižu zaustavili 222 ljudi, od tega so jih 150 vrnili v Avstrijo. Italija je zaskrbljena, ker bi ob morebitnem zaprtju poti na Hrvaškem ali v Makedoniji begunci poiskali novo pot, ki bi od Grčije prek Albanije vodila do Apeninskega polotoka.

Največja opozicijska stranka SDS je včeraj predstavila zamisel o ustanovitvi nacionalne garde. Ta bi kot garda prostovoljcev delovala znotraj Slovenske vojske, njeno poveljstvo bi bilo podrejeno generalštabu, in bi bila vpoklicana v primeru naravnih nesreč in spremenjenih varnostnih razmer. V njo naj bi se vključevali domoljubni prostovoljci, stari med 18 in 35 let, obeh spolov. Nacionalna garda bi štela do 25.000 gardistov, formirana pa bi bila na pokrajinski osnovi. V SDS nameravajo takšno idejo prek državnega zbora predlagati vladi.

Vse oči so tako uprte v Bruselj in Nemčijo, ostale države pa pripravljajo svoje scenarije in načrte za primer, če EU ne bo uvedla enotne politike in pristopa. “Ostalo nam je dva meseca časa za ureditev begunske problematike. Če do marca naša strategija ne bo delovala, se bomo znašli v krizi, ki bo pomenila konec brezmejnega schengenskega sistema,” je v evropskem parlamentu včeraj izjavil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Z nepričakovano ostrimi besedami se mu je pridružil Jean-Claude Juncker: “Načelo prostega pretoka prebivalstva je ogroženo z mejnimi kontrolami, ki jih uvajajo države. Danes postaja vprašljiv schengen, jutri bo vprašljiva tudi skupna evropska valuta.”

Nevarnost domino efekta

Zunanji minister Karl Erjavec je za Cerarjev načrt obvladovanja begunskega toka na grško-turški in makedonsko-grški meji včeraj poskušal pridobiti srbsko vlado. Po besedah Erjavca je premier Aleksandar Vučić z naklonjenostjo sprejel pobudo. Skupaj sta ugotovila, da s Hrvaško pri obvladovanju migrantske krize ni pravega sodelovanja. Obe državi sta zaskrbljeni, saj bodo brez skupne evropske rešitve države prepuščene lastni iznajdljivosti, kar bi lahko povzročilo domino efekt.

V Pragi pa so se včeraj sestali notranji ministri višegrajskih držav ter Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije. Srečanja se je udeležila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, glavna tema pogovorov pa so bili migrantski tokovi po zahodnobalkanski poti.

Povečana diplomatska aktivnost je tudi posledica neuradnih napovedi, da naj bi Avstrija že danes suspendirala schengenski režim. “V tem primeru bo Slovenija prav tako sprejela adekvatne ukrepe, njihova vsebina pa bo odvisna od avstrijskih ukrepov,” je v Beogradu dejal Erjavec.

Medtem je slovenska vlada podpisala dogovor s za zagotavljanje pomoči otrokom migrantom z Unicefom. Njegovi strokovnjaki bodo v naslednjih 14 mesecih Sloveniji nudili tehnično pomoč pri varovanju položaja in pravic otrok migrantov v sprejemnih in nastanitvenih centrih, s posebnim poudarkom na otrocih brez spremstva. Ukrepi bodo obsegali izobraževanja za delujoče osebje na terenu, vzpostavitev otrokom prijaznih prostorov v nastanitvenih centrih in pomoč pri zagotavljanju higienskih standardov.

DES


Najbolj brano