Kdo bo predlagal zloglasno ograjo?

Slovenija, ki s skrajnimi močmi še poskuša obvladovati migracije beguncev, veliko pričakuje od jutrišnjega sestanka v Bruslju, na katerem se bodo ob evropski komisiji sestali predstavniki balkanskih in srednjeevropskih držav. Ker vse več politikov omenja zloglasno ograjo, je povsem možno, da bo EU prižgala zeleno luč za tovrstno reševanje begunske krize.

LJUBLJANA > Nič novega v begunski krizi. Včeraj se je nadaljeval scenarij zadnjih dni, ko Hrvaška nenapovedano z avtobusi in vlaki pošilja migrante do meje s Slovenijo, nato pa jih nekaj kilometrov pred mejo razprši. Slovenski policisti, vojaki (na terenu pomaga 260 vojakov, v rezervi pa jih je še 200) in prostovoljci nato porabijo veliko časa, da migrante zberejo v sprejemnih centrih. “Situacija je zahtevna, a pod nadzorom,” je včeraj pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki vse bolj postaja medijski obraz Slovenije v begunski krizi.

Tako Nemčija kot Švedska, glavna cilja migrantov, zaostrujeta azilno zakonodajo. V Nemčiji bo nov azilni zakon začel veljati že danes, čeprav je bilo sprva predvideno, da naj bi ga uveljavili 1. novembra. Z njim želijo pospešiti ukrepe za vračanje beguncev. Prošnje za azil bodo obravnavali hitreje, bolj učinkovito bodo tudi vračali migrante, ki jim ne bodo odobrili azila. Na seznam varnih držav bodo uvrščene vse države Zahodnega Balkana. Begunci pomoči ne bodo več prejemali v denarju, temveč v blagu, hkrati pa bo ta pravica do pomoči omejena. Podobne spremembe bo sprejela tudi levičarska švedska vlada. Koalicija socialdemokratov in zelenih se je dogovorila z večino opozicijskih strank za zaostritev azilne zakonodaje.

Sicer pa se včeraj komunikacija s Hrvaško ni izboljšala. Predsednik vlade Miro Cerar je ponovil, da od svojega hrvaškega kolega Zorana Milanovića na svoje predloge na dobiva odzivov, ki bi kazali na željo po sodelovanju. Hrvaška ne evidentira migrantov in se ne drži dogovorov, zato se na Brežiškem soočajo s prevelikim številom migrantov, medtem ko na drugih prehodih praktično ni nikogar. Cerar je prvič doslej priznal, da se Slovenija zaradi prevelikega navala beguncev ne more v celoti držati schengenskih pravil. Pod največjim pritiskom je mejni prehod Rigonce, kar je še posebej problematično, ker nikoli ni bil predviden kot večja vstopna točka. Begunci iz Slovenije izstopajo na dveh izstopnih točkah, v Gornji Radgoni in na Šentilju, na Jesenicah pa so Avstrijci vzpostavili začasno vstopno točko.

Včeraj so obravnavali tudi primer nosečnice, ki je prešla slovensko mejo skorajda med porodom, a se je vendarle vse srečno končalo in je rodila v ptujski bolnišnici.

Slovenija je tudi sprejela pomoč v opremi s strani Srbije, Danske in Češke, v naslednjih dneh pričakuje tudi pomoč Evropske komisije.

“Slovenija si želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala, a bo ob morebitni nekooperativnosti sosednjih držav ali EU tudi prisiljena stopnjevati svoje ukrepe,” je včeraj povedal Cerar. Na vprašanje o postavljanju ograj na meji, je Cerar odgovoril, da ni privrženec postavljanja ograj, a ne izključuje postavljanja tehničnih ovir na meji. A v tem primeru ne bi šlo za zaprtje meje ali postavitev zidu, temveč za varovanje mejnih prehodov ter posameznih območij zelene meje. Za ograjo bi morali biti policisti in vojaki, sicer ni učinkovita.

Ob nemoči, ki jih izkazujejo evropske države pri zajezitvi begunskega vala, je tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz včeraj ocenil, da postavljanje ograj na mejah vendarle deluje, kar se je izkazalo na bolgarsko-turški in španski meji. Te in še nekatere druge izjave napovedujejo, da bi “madžarski način reševanja” problema jutri v Bruslju lahko pridobil domovinsko pravico.

Medtem iz držav, ki so bolj južno na balkanski poti, sporočajo, da begunski val ne pojenja. V Grčijo v zadnjih dneh vstopa po 10.000 migrantov na dan.

DENIS SABADIN

---