Katičeva napovedala zviševanje obrambnih izdatkov

Obrambna ministrica Andreja Katič je v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata med drugim napovedala konec varčevanja Slovenije pri obrambnih izdatkih in postopno dvigovanje slovenskega obrambnega proračuna, kot je bilo to dogovorjeno na lanskem vrhu v Walesu. "Slovenija se zaveda, da moramo vsi izpolniti zaveze," je dejala.

BRUSELJ > Kot je pojasnila v izjavi za slovenske medije, je potrdila načrte Slovenije, da si bo prizadevala za obrnitev trenda padajočih obrambnih izdatkov in njihovo postopno dvigovanje za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto.

“Vlada med svoje prioritete mora postaviti tudi varnostne prioritete”

"V preteklih mesecih smo o tem že večkrat razpravljali na vladi. Ugotovili smo, da mora vlada med svoje prioritete postaviti tudi varnostne prioritete, tako na področju obrambe kot zaščite in reševanja ter policije," je povedala ministrica.

Spomnila je, da je to v torek ob obisku obrambnega ministrstva napovedal tudi premier Miro Cerar. Tako naj bi po besedah ministrice letos obrambni proračun ostal na isti ravni, to je na odstotku BDP. "Naša želja je, da bi temu primaknili še 0,1 odstotka BDP, v prihodnjih letih pa bi si prizadevali za povečevanje za 0,04 odstotka BDP," je povedala. "Želeli bi si znatnega povečanja, a se zavedamo realnosti," je še dodala.

Voditelji članic Nata so se sicer septembra lani v Walesu dogovorili za dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP v prihodnjih desetih letih, če bodo seveda javne finance to dovoljevale.

V Bruslju predvsem o ukrajinski krizi

Za Katičevo prvo zasedanje obrambnih ministrov Nata je sicer potekalo predvsem v znamenju ukrajinske krize in "varnostnih izzivov na jugu", zlasti širjenja vpliva džihadistov Islamske države. "Potrdili smo Natovo vodilo o zagotavljanju 360-stopinjskega pristopa k odvračanju groženj in, če je treba, obrambi zaveznic," je povedala Katičeva.

Ministri so potrdili tudi varnostna zagotovila vzhodnim zaveznicam. Slovenija bo v okviru teh ukrepov prispevala častnika v vrhovno poveljstvo zavezniških sil Evrope (SHAPE), je povedala ministrica.

Obrambni ministri so sicer v sredo v luči ukrajinske krize in ruske agresije podprli okrepitev Natovih sil za hitro posredovanje (NRF) na 40.000 vojakov, prav tako pa za okrepitev sil za zelo hitro posredovanje, t. i. bojno konico, da bi bil Nato sposoben res hitrega in odločnega odzivanja v kriznih trenutkih.

Sile za bojno konico trenutno zagotavljajo predvsem Nemčija, Nizozemska in Norveška. Kot je povedala Katičeva, bo pri krepitvi sil NRF in bojne konice sodelovala tudi Slovenija. "Na kakšen način in kako, pa se še nismo dogovorili," je povedala.

Ministri so se sicer danes, drugi dan zasedanja, prvič sestali tudi z novim ukrajinskim obrambnim ministrom Stepanom Poltorakom in z njim razpravljali o ukrajinskih prioritetah glede napredka na področju reform varnostnega in obrambnega sektorja ter ustreznih strateških dokumentov, je še povedala ministrica.

Sklepni del zasedanja pa je namenjen operaciji Odločna podpora v Afganistanu. Glavni poudarek razprave je bil na prihodnosti operacije v luči dogodkov na terenu in na odločitvi o ustanovitvi civilne misije v Afganistanu po koncu te operacije, ki je namenjena urjenju afganistanskih varnostnih sil. Trenutno v tej operaciji sodeluje sedem slovenskih vojakov, ki delujejo pod poveljstvom Italije na območju Herata na zahodu države.

Katičeva je ob robu prvega dne zasedanja tudi podpisala pismo o nameri glede sodelovanja pri zagotovitvi helikopterjev za specialne sile skupaj s Hrvaško, Madžarsko in Bolgarijo. Vse štiri države so si pred dvema letoma za cilj zadale, da bodo do leta 2025 vzpostavile zmogljivost dveh helikopterjev za izvajanje operacij specialnih sil.

"Zaradi zahtevne samostojne realizacije tega cilja so se omenjene države odločile za proučevanje priložnosti morebitnega večnacionalnega sodelovanja, če bi to ponujalo operativno učinkovitejše in cenejše rešitve," je še povedala ministrica.

STA

---