Kastelic: Problem pri zdravljenju odvisnosti ni le v denarju, ampak predvsem v kadrih

Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Sloveniji še zdaleč ne pokriva vseh regij. Akcijski načrt za droge 2015/16 med cilji predvideva vzpostavitev centrov tudi na območjih, kjer jih ni. Problem je kadrovska zasedba, radi bi zaposlili dodatne terapevte, a jih težko dobijo, pravi psihiater Andrej Kastelic.

Psihiater Andrej Kastelic opozarja, da se v zadnjih letih 
pojavljajo nove sintetične droge, ki jih mladi podcenjujejo. 
Teh je bilo leta 2012 kar 150, po mnenju Kastelica pa so celo 
agresivnejše in lahko povzročajo določene psihične motnje. Foto: Gpu
Psihiater Andrej Kastelic opozarja, da se v zadnjih letih pojavljajo nove sintetične droge, ki jih mladi podcenjujejo. Teh je bilo leta 2012 kar 150, po mnenju Kastelica pa so celo agresivnejše in lahko povzročajo določene psihične motnje. Foto: Gpu

LJUBLJANA > V Sloveniji imamo mrežo 18 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki so v zdravstvenih domovih, kjer poteka ambulantna obravnava. V tej mreži se je lani zdravilo približno 5000 ljudi. Od tega jih je bilo v nadomestno zdravljenje vključenih več kot 3500, in v centru ambulantno dodatno še 1000, od tega slabih 200 v bolnišničnem zdravljenju, je navedel predstojnik Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana Andrej Kastelic.

Pri zdravljenju z nadomestki (substituti) je najpogostejši metadon, ki ga uživa 70 odstotkov odvisnikov, buprenorfin uporablja 20 odstotkov odvisnikov, s počasi delujočim sproščajočim morfin-substitolom pa se zdravi okoli 10 odstotkov te populacije.

Pri opiatni odvisnosti v vseh centrih pod strokovnim nadzorom poskušajo sicer najprej vzpostaviti abstinenco, pravi Kastelic in dodaja, da približno 30 odstotkov ljudi uspe to vzdrževati, pri 30 odstotkih pa obstaja možnost recidivov.

Bolnišnično zdravljenje v obliki detoksikacije

Če ambulantno zdravljenje ni uspešno, obstaja možnost bolnišnične obravnave v edinem centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji, ki ga vodi Kastelic. “Skozi pripravljalno fazo, ki traja od meseca in pol do treh mesecev, sledi šesttedensko bolnišnično zdravljenje v obliki detoksikacije. Nato sledi še program dnevne bolnice do pol leta, kateremu sledi možnost obiskovanja skupine tudi več let enkrat tedensko po dve uri,” je pojasnil.

V okviru Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana odpirajo poseben program psihosocialne rehabilitacije na posestvu Razori nedaleč od Ljubljane. Tam bodo vzpostavili rehabilitacijo za ljudi s pridruženimi duševnimi motnjami. Kastelic upa, da bo posestvo zaživelo v prihodnjem letu, sprejeli pa bi lahko do 18 ljudi naenkrat.

Na centru bodo še to poletje odprli nov oddelek za zdravljenje oseb, odvisnih od drog, s soobstoječimi duševnimi motnjami oziroma dvojnimi diagnozami.

Ker mreža centrov še zdaleč ne pokriva vseh regij, je v akcijskem načrtu za droge 2015/16 med konkretnimi cilji določena vzpostavitev takih centrov na območjih, kjer jih ni - na Koroškem, v Beli krajini, na Ptuju, v Posavju in drugje. Po besedah Kastelica se z ministrstvom za zdravje že pogovarjajo, kako bi pokrili tudi te kraje, razmišlja se tudi o mobilnih enotah.

V ljubljanskem centru na Metelkovi po terapijo dnevno prihaja od 700 do 800 ljudi

“Na ta način bi se izboljšala dostopnost in dosegljivost programov, prav tako kakovost dela,” je prepričan Kastelic. Zdi se mu nedopustno, da imajo nekateri ljudje v Sloveniji tako diskriminatorno drugačno možnost obravnave kot ostali. “Poleg tega bi bilo manj težav s prebivalci v okolici centrov ter zmanjšala kriminaliteta v okolici sedanjega centra v Ljubljani,” poudarja.

V ljubljanskem centru na Metelkovi sicer po nadomestno terapijo dnevno prihaja od 700 do 800 ljudi, kar je po oceni Kastelica absolutno prevelika koncentracija ljudi. “Večina jih je stabilnih in urejenih, prihajajo na substitucijo ali k svojemu zdravniku izven rednih delovnih ur, posebej zaposleni, saj ne želijo, da bi jih kdo opazil. Po drugi strani pa so nekateri tudi problematični. Če je takih samo pet odstotkov, je to 40 ljudi, ki povzročajo težave, se zbirajo za 'zidom', kjer poteka prodaja, dogaja se nasilje, predoziranja in podobno,” pravi Kastelic.

Takšno mesto tudi za uporabnike centrov ni prijazno, kajti tudi odvisnik ima pravico hoditi po svojo terapijo “na varen kraj, ne pa da mora vsakič skozi skupino ljudi, ki mu ponuja drogo”, opozarja Kastelic.

Rešitev vidi v zmanjšanju števila ljudi v centru in razpršitvi po drugih lokacijah. Po njegovem mnenju bi morala imeti Ljubljana vsaj še dve oziroma tri lokacije za razdeljevanje substitucije. “Poleg te na Metelkovi, bi bila druga pri nas, kjer bi zdravili ljudi s pridruženimi diagnozami, pa še ena lokacija morda v Šiški ali za Bežigradom,” navaja Kastelic in dodaja, da se o tem pogovarjajo že več kot deset let, a se nikamor ne premakne, deloma tudi zaradi odpora lokalne skupnosti.

Varna soba za odvisnike do konca leta?

Ob tem je izrazil upanje, da bo Zdravstveni dom Ljubljana uspel pridobiti psihiatra, brez katerega so ostali 1. marca. Prav tako se z ministrstvom za zdravje pogovarjajo o varni sobi za odvisnike, kar naj bi se zgodilo do konca leta.

Vsi programi zdravljenja odvisnosti od drog skupaj z zdravili znašajo okoli pet milijonov letno. V akcijskem načrtu za droge 2015/16 je za dodatne programe (varne sobe, širitev centrov in drugo) namenjenih 3,2 milijona evrov.

Vendar Kastelic opozarja, da ni problem le v denarju, pač pa tudi pri osebju. Zdravnikov ni, ker se tudi ti izogibajo delu z odvisniki. Zato bi radi povečali število terapevtov, ki so tudi cenejši od zdravnikov, a je tudi te težko dobiti, navaja Kastelic. Na koordinaciji centrov so sicer izdelali nove smernice za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog za teh 18 centrov, v katere so vključili tudi kadrovsko sliko.

V Sloveniji je sicer najbolj urejeno zdravljenje odvisnikov od opiatov, pri čemer se ocenjuje, da je teh odvisnikov več kot 10.000, pravi Kastelic in opozarja, da se v zadnjih letih pojavljajo nove sintetične droge, ki jih mladi podcenjujejo. Teh je bilo leta 2012 kar 150, po mnenju Kastelica pa so celo agresivnejše in lahko povzročajo določene psihične motnje.

Populacija uživalcev drog se stara in je vedno bolj bolna

Populacija uživalcev drog se po njegovih navedbah tudi stara in je vedno bolj bolna. “Če je bila še pred leti povprečna starost pri vstopu v programe zdravljenja 22 let, je danes že skoraj 30 let. Poleg tega ima med 60 in 80 odstotkov odvisnikov od drog pridružene duševne motnje,” pojasnjuje Kastelic in dodaja, da gre večinoma za travme iz preteklosti, razna stanja tesnobnosti ali klasično duševno motnjo.

Več kot 50 odstotkov odvisnikov ima težave tudi z alkoholom. Teh ljudi v psihiatričnih bolnišnicah po besedah Kastelica ne sprejemajo, ampak jih morajo zdraviti na centru za zdravljenje odvisnosti. Kot je ponazoril, ogromno ljudi, ki preneha uporabljati heroin, začne piti alkohol in jemati benzodiazepine in tako eno odvisnost zamenjajo z drugo. Tako vedno bolj ostaja na površju hudo bolna, tudi telesno, populacija odvisnikov, po drugi strani pa je vse več uporabnikov “novih psihoaktivnih snovi”, predvsem med mladimi, je še povedal Kastelic.

STA


Najbolj brano