Kakovost zraka mestih se izboljšuje

V mestih se kakovost zraka izboljšuje. V urbanem okolju, kjer so zabeležili 19 dni s preseženo koncentracijo delcev, smo tako pod mejnimi vrednostmi, ki jih določa evropska zakonodaja, je na današnji novinarski konferenci Sursa, na kateri so predstavili kazalnike blaginje v Slovenije, dejala Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje (Arso).

LJUBLJANA > Kljub temu pa Nataša Kovač opozarja, da smo še vedno izpostavljeni škodljivim negativnim vplivom, kar velja predvsem za otroke, ki bolj obolevajo za respiratornimi boleznimi in astmo.

V Sloveniji se stanje na področju okoljske blaginje večinoma izboljšuje, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs). Izboljšanje se kaže na področjih kakovosti zraka, uporabe obnovljivih virov energije in odlaganja komunalnih odpadkov, medtem ko kakovost podzemnih voda in stanje ekosistemov kažeta na upad okoljske blaginje.

V Sloveniji 21,5 odstotka obnovljivih virov

Drugi kazalnik se nanaša na obnovljive vire energije. Slovenija ima 21,5 odstotka obnovljivih virov v končni rabi energije, kar je nad povprečjem EU. Največ obnovljivih virov je na področju biomase, tretjina pa na področju voda, pravi Kovačeva in ob tem opozarja, da lesna biomasa pri izgorevanje sprošča škodljive delce.

V letu 2013 smo sicer v Sloveniji zabeležili pet izrednih vremenskih dogodkov, po besedah Kovačeve pa so povezani s spreminjanjem podnebja. Trend teh dogodkov sicer še ni značilen in niha, a jih bo verjetno v prihodnosti več, je napovedala.

Za tretjino manj odpadkov

Zmanjšuje se tudi količina odloženih komunalnih odpadkov, a počasneje kot v drugih državah EU. V letu 2013 smo tako odložili 109 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 29 odstotkov manj kot leto poprej. K temu sta po besedah Kovačeve prispevala reciklaža in kompostiranje.

Padla je tudi uporaba snovi, kot so pesek, premog in biomasa, in sicer na 12 ton na prebivalca. Po mnenju Kovačeve je do upada porabe večinoma prišlo zaradi padca aktivnosti v gradbeništvu in s tem zmanjšanja porabe nekovinskih materialov.

14 odstotkov podzemnih voda je v slabem stanju

Poleg kazalnikov, ki kažejo na pozitiven trend, pa je Kovačeva navedla še dva kazalnika, ki kažeta na upad okoljske blaginje. Gre za kakovost podzemnih voda, saj je 14 odstotkov vodnih teles v slabem kemijskem stanju, predvsem zaradi pesticidov in nitratov ter neurejenega odvajanja komunalnih voda.

Upada tudi število ptic kmetijske krajine. Trend namreč kaže 22-odstoten upad glede na leto 2008, kar po besedah Nataše Kovač kaže na upad biotske raznovrstnosti, ki ogroža stabilnost ekosistemov.

Na Sursu so namreč danes predstavili kazalnike blaginje, ki poleg podatkov o okoljski blaginji prikazujejo še materialno in družbeno blaginjo.

STA

---