Kako pravično razdeliti zadnjo tretjino izpustov

V Parizu se danes uradno začenja srečanje držav za dosego novega svetovnega dogovora (COP21), ki bi ustavil podnebne spremembe na znosni ravni. Srž pogajanj bo dogovor o tem, kako pravično razdeliti zadnjo tretjino izpustov, ki so še na voljo svetu, da se temperatura ne bi dvignila za več kot dve stopinji Celzija.

Okrog 300 ljudi je včeraj v Ljubljani, podobno kot v drugih 
mestih po svetu, izrazilo zahteve udeležencem podnebnega 
vrha v Parizu, da se dogovorijo o zavezujočih ukrepih za 
ublažitev podnebnih sprememb.   Foto: Daniel Novakovic
Okrog 300 ljudi je včeraj v Ljubljani, podobno kot v drugih mestih po svetu, izrazilo zahteve udeležencem podnebnega vrha v Parizu, da se dogovorijo o zavezujočih ukrepih za ublažitev podnebnih sprememb.  Foto: Daniel Novakovic

LJUBLJANA, PARIZ > Prva pogajanja v okviru tako imenovanega podnebnega vrha so se sicer v Parizu začela že v soboto, sočasno so po številnih državah po svetu ljudje na več kot 2000 javnih shodih zahtevali ukrepe, ki bi jih zavarovali pred uničujočimi posledicami podnebnih sprememb.

Shod je bil včeraj tudi v Ljubljani, kjer je okrog 300 ljudi zahtevalo ambiciozen in zavezujoč dogovor ter odločno spopadanje s podnebnimi spremembami. Direktorica nevladne organizacije Umanotera Gaja Brecelj je dejala, da je Slovenija podnebno nadpovprečno ranljiva, zato je prehod v nizkoogljično družbo pogoj za njeno dolgoročno blaginjo. Vodja Greenpeaca v Sloveniji Nina Štros je izpostavila, da je bolj kot podnebni vrh pomembno vsakdanje in dolgoročno delo, ki bo pospešeno pripeljalo v nizkoogljično družbo, Barbara Kvac iz društva Focus pa je opozorila, da slovenska politika dopušča temu nasprotne stvari: črpanje plina v Petišovcih, zagon nove termoelektrarne na premog v Šoštanju (TEŠ 6) in nadaljnje obratovanje zastarelih blokov 3 in 4 ter milijone za subvencije fosilnim gorivom.

Omejiti segrevanje na dve stopinji

Predsedniki držav in vlad se bodo v Parizu začeli zbirati danes, pričakujejo jih kar 147. Konferenca se bo zaključila 11. decembra, ko naj bi 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) skušalo doseči nov globalni podnebni dogovor. Ta naj bi omejil dvig globalne temperature na dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

Čeprav se zdi dvig temperature za dve stopinji v dveh stoletjih majhen, so posledice tega za naravo in ljudi uničujoče. Najprej zato, ker je povprečje zelo varljivo. V nekaterih predelih sveta so namreč temperature že do zdaj narasle za več stopinj Celzija. Predvsem pa dvig temperature še zdaleč ne pomeni samo tega, da nas pozimi malce manj zebe, temveč tudi, da se zmanjšuje količina ledu in ledenega pokrova v in na oceanih, da se povečuje količina toplote v oceanih, dviguje temperatura oceanov na površini in dviguje morska gladina, kar posledično pomeni selitev ljudi s priobalnih območij. Poleg ljudi se zaradi segrevanja selijo tudi živalske vrste - proti poloma in v višje nadmorske višine. V isto smer se pomika tudi vegetacija, vključno z gozdno mejo. To zaznavamo tudi v naših krajih - med drugim s številnimi boleznimi in škodljivci, ki napadajo našo vegetacijo, tudi drevesne vrste.

Čeprav nas do konca leta loči še mesec dni, meteorologi Svetovne meteorološke organizacije (WMO) že zdaj napovedujejo, da bo leto 2015 najtoplejše od začetka meritev. Povprečna temperatura bo letos verjetno prvič stopinjo višja kot v predindustrijski dobi poznega 19. stoletja.

Svet potrebuje nov dogovor

Posledic segrevanja pa s tem še ni konec. Na kopnem se talijo ledeniki, zmanjšuje količina snežne odeje, naraščata pa vlaga in temperatura. Posledica vseh teh sprememb so vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo vse večjo gmotno škodo in terjajo vse več smrtnih žrtev. “Zato se vse bolj opušča izraz globalno ogrevanje in uporablja pojem klimatske spremembe,” pravi priznana slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Po koncu Kjotskega protokola zato zdaj svet nujno potrebuje nov dogovor. A to ne bo lahko. Že zato, ker se bo treba najprej zediniti o tem, katere države so najbolj krive za pospešene podnebne spremembe. Ni namreč vseeno, ali pri tem upoštevamo izpuste toplogrednih plinov v zadnjem stoletju ali v zadnjem desetletju. Pri prvem izračunu so glavne grešnice razvite zahodne države, pri zadnjem Kitajska. Poleg tega je za pošteno razdelitev krivde potrebno izpuste, ki jih povzroča Kitajska za izdelke, ki jih izvozi v zahodne države, dejansko pripisati tem državam in ne Kitajski.

Podnebna konferenca bo severno od Pariza, zaradi krvavih terorističnih napadov sredi meseca, ki so terjali 130 življenj, pa bo potekala pod izredno strogimi varnostnimi ukrepi. Zaradi varnosti so oblasti prepovedale shode aktivistov, za varnost udeležencev bo skrbelo kar 2800 policistov.

Začenja se boj za izpuste

Najtežji in ključni pa bo dogovor o tem, kako pravično razdeliti približno 35 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, kolikor jih je še ostalo, da bi ohranili segrevanje podnebja znotraj dogovorjenih dveh stopinj Celzija. “Zdaj se začenja boj za ta delček kolača. Če ne naredimo ničesar, če Pariz propade, bomo ta delček pokurili v 22 letih,” pravi Kajfež Bogatajeva.

Pričakovanja glede Pariza so “nekje vmes”: da se konferenca ne bo zaključila s konkretnim dogovorom, temveč z dogovorom, da bodo države, ko se bodo čez pet let odločale o nadaljnjih korakih, upoštevale nekaj konkretnih izhodišč.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano