“Kako pa morajo zdaj poslušalci na silo sprejemati okus posameznega urednika?”

Ministrstvo za kulturo je zanikalo navedbe Združenja radiodifuznih medijev in radijskih urednikov o noveli zakona o medijih. Pred današnjo tretjo obravnavo zakona v DZ je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar dejala, da novela zakona prinaša premik na bolje za slovensko glasbo, saj bo vendarle predvajana čez dan.

LJUBLJANA > Julijana Bizjak Mlakar je povedala, da so med obravnavo predlagane spremembe novele zakona o medijih tega naredile boljšega. Nekatere radijske postaje po njenih besedah doslej niso sledile zakonu in neenakomerno razporejale vsebine ter slovensko glasbo potiskale v nočni čas.

“Upajmo, da se bo zdaj slovenska glasba slišala tudi podnevi in ne samo ponoči”

“Tudi to, da je nacionalka potiskala slovensko glasbo v nočni čas, je vprašanje zase. Vendar upajmo, da bo sedaj slovenska glasba slišala tudi podnevi in ne samo ponoči,” je povedala ministrica. Glede določenega deleža za predvajanje slovenske glasbe med 6. in 19. uro je poudarila pomen javnega dobrega, spodbujanja materinščine ter podpore slovenskim ustvarjalcem.

Na novinarsko vprašanje, kako bodo to sprejeli poslušalci, je Bizjak Mlakarjeva odgovorila: “Kako morajo pa zdaj na silo sprejemati okus posameznega urednika in zlorabo zakonskega člena, ki določa to na drug način? Zdaj bo člen zakona končno uveljavljen v smislu, kot je bil zastavljen leta 2005.”

Vsaj 30 odstotkov višji stroški poslovanja

Združenje radiodifuznih medijev, ki deluje v okviru Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, je v sredo sporočilo, da ostro nasprotuje noveli zakona o medijih. Opozorili so predvsem na spremembo 109. člena zakona, ki vključuje obveznost hrambe posnetkov in podatkov o programskih in drugih predvajanih vsebinah. Člen bo po njihovi presoji izdajateljem radijskih programov prinesel vsaj 30 odstotkov višje stroške poslovanja. Zaradi njega naj bi bili na udaru predvsem manjši mediji.

Bizjak Mlakarjeva pripombe, da bodo manjše radijske postaje zaradi 109. člena podvržene višjim stroškom in zaradi njih morebiti celo propadu, razume kot da bi se nekatere radijske postaje rade izognile nadzoru. Dodala je, da je tak nadzor za televizijske programe uveljavljen že pet let v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah in “njegove posledice niso takšne, kot bi si jih nekateri želeli prikazati”.

Z ministrstva za kulturo so sporočili, da Združenje radiodifuznih medijev v svoji izjavi navaja vrsto pravno neosnovanih navedb glede postopkov nadzora. Po besedah ministrstva je predlog 109. člena, ki ureja nadzor in obveznost hrambe posnetkov in podatkov o predvajanih programskih vsebinah, usklajen z zakonom o inšpekcijskem nadzoru.

Po tem mora inšpektor vselej upoštevati načelo sorazmernosti ter pri izbiri ukrepov izreči za zavezanca ugodnejši ukrep. To velja tudi pri ukrepu začasnega ali trajnega odvzema dovoljenja, ki ga bo možno izreči le v primeru, ko izdajatelj v roku ne bo odpravil nepravilnosti in pomanjkljivosti, so pojasnili.

Na ministrstvu za kulturo dodajajo, da je ocena o 30 odstotkov višjih stroških poslovanja zaradi obveznosti hrambe posnetkov in podatkov o programskih in drugih predvajanih vsebinah po predlaganem 109. členu pretirana. Pri izvajanju hrambe podatkov po navedbah ministrstva “ne bo prišlo do nobenih dodatnih finančnih obveznosti ali bistvenega povečanja delovnih obremenitev, kajti izdajatelji zadevne podatke vodijo že sedaj, saj jih potrebujejo za lastne potrebe”.

STA

---