Kadilske vojne ne pomni nihče več, rezultati pa so

Slovenski javni prostori so z redkimi izjemami zadnjih osem let prosti tobačnega dima. Prav včeraj je minilo osem let od uvedbe tedaj spornega protikadilskega zakona. Naša država sodi odtlej med tiste z najmanj kajenja v gostinskih lokalih in na delovnem mestu. V letih 2010-14 je upadlo tudi kajenje med mladostniki, starimi do 15 let, čemur sta botrovali višja obdavčitev tobačnih izdelkov in njihova podražitev. Cilj države pa je imeti manj kot pet odstotkov kadilcev.

PRIMORSKA > ”Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2012 v Sloveniji kadi skoraj četrtina prebivalcev, starih 15 do 64 let. Prevladujejo moški. S kajenjem začnejo že mladostniki; 99 odstotkov vseh, ki so poskusili cigareto, je prvič kadilo pred 25. letom. Po lanskoletnih podatkih je že kadilo 40 odstotkov vseh 15-letnikov, vsaj enkrat na teden pa jih kadi približno 13 odstotkov,” nizajo podatke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Na leto umre 3600 kadilcev

V Sloveniji je tobak glavni vzrok smrti in dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt. Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, vsako leto umre približno 3600 kadilcev, skoraj deset vsak dan, od teh je četrtina mlajših od 60 let. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo še, da moramo do maja leta 2016 v našo zakonodajo uvesti ukrepe, ki jih prinaša nova evropska direktiva. Sočasno moramo zmanjšati število kadilcev in škodljivih posledic kajenja. Najučinkovitejši ukrepi so višja obdavčitev in cene, pa tudi prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, uvedba enotne embalaže in licenc zanje ter strog nadzor nad izvajanjem zakonodaje.

Dolgoročni cilj je družba brez tobaka, v kateri je kadilcev manj kot pet odstotkov. Nova Zelandija in Irska naj bi to dosegli leta 2025, Škotska 2034 ter Finska in Norveška leta 2040. “Uvedbo učinkovitih ukrepov podpirata več kot dve tretjini polnoletnih Slovencev,” navajajo v inštitutu.

Družbi Hit je protikadilski zakon že v prvem mesecu odnesel za dobro petino prihodkov. Ker so si obiskovalci kajenje privoščili zunaj igralnice, so si s tem skrajšali čas za igro. “Težave smo skušali premostiti s kadilnicami z zračnimi komorami, ki smo jih namestili po igralnicah. Skrajšali smo čas za kajenje in nekoliko povečali prihodke. Pred štirimi leti pa smo uredili prvo zunanjo igralnico v igralniško zabaviščnem centru Perla, kjer je kajenje ob igralnih avtomatih dovoljeno. Danes imajo zunanjo igralnico skorajda vse Hitove igralnice,” pojasnjuje Jure Boltar iz kabineta uprave. Toda tudi ta ukrep jim ni povrnil nekdanjih prihodkov. V igralnici na prostem v sklopu novogoriškega centra Park so gostom letos omogočili igro na igralnih mizah.

Brez vonja po dimljenju pršuta

Njihove navedbe potrjujejo izkušnje primorskih gostincev. Številni so opazili, da je kadilcev v zadnjih letih manj kot nekoč. “Kadilci so na gostinskih terasah veliko uvidevnejši do nekadilcev. Včasih gredo kadit pred teraso. Strpni so tudi nekadilci, le občasno se pritožijo čez kadilce,” pravita tako prvi mož izolske gostilne Sidro Vladimir Godina kot Uroš Dežman iz koprskega Puba 33 ter picerije Pizze 33 v Žusterni. Ob uvedbi protikadilskega zakona pa sta imela kar nekaj pomislekov.

Godina pravi, da bi si le še kakšen gost iz Italije ali Avstrije v restavraciji prižgal cigareto. Dežman pa se spominja, kako so bili gostinci domiselni pred osmimi leti. “Decembra smo na terase montirali grelce in jih sneli februarja naslednje leto.” Priznava, da imajo zdajšnje omejitve številne prednosti. “V restavracijah ne smrdi več po dimljenju pršuta, po vonju, ki se je oprijel vseh oblačil obiskovalcev in tudi njihovih las.” V portoroški Pizzeriji Rustica pravijo, da cigaret niso nikoli prodajali. “Protikadilski zakon nam ni prinesel nobenih težav,” je jasen Zvone Petreš.

In kako so prepovedi občutili v izolskem podjetju K.M.K. Box, kjer proizvajajo embalaže iz plastičnih mas in imajo 45 zaposlenih? “Našim delavcem ob 10. uri omogočimo polurno malico in ob 12. uri 15-minutni odmor. Takrat si lahko privoščijo kavo in cigareto na posebej urejenem delu našega dvorišča. Naša proizvodnja ni zaradi kajenja nikoli trpela. Da bi kdo skušal kaditi v zaprtih prostorih, pa se doslej še ni zgodilo,” poudarja solastnik in prokurist Igor Morgan.

MIRJANA CERIN

---