KPK v prihodnje ne bo več brezzobi tiger?

Delo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je zaradi zadnjih odločb vrhovnega in upravnega sodišča praktično blokirano. Zato je nujno z novelo zakona poskrbeti, da bo postopek pred KPK takšen, da bodo odločitve prestale presojo sodišč in da bo KPK lahko delala. Tako sta na včerajšnji okrogli mizi ugotavljala zdajšnji in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec in Goran Klemenčič.

Predsednik KPK Boris Štefanec je kritičen do nekaterih 
določb zakonske novele. Foto: STA
Predsednik KPK Boris Štefanec je kritičen do nekaterih določb zakonske novele. Foto: STA

LJUBLJANA >Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je trenutno v javni obravnavi, v sklopu te pa sta ministrstvo za pravosodje in Transparency International (TI) Slovenija včeraj pripravila okroglo mizo. Po mnenju predsednika KPK Borisa Štefaneca gre večina predlaganih sprememb v noveli v pravo smer, se pa ne strinja z nekaterimi konkretnimi rešitvami. Novela po njegovi oceni ne rešuje v zadostni meri predvsem vprašanja poteka posebnih postopkov. Opozoril je, da vodenje teh postopkov do letošnjega julija ni bilo problematično, nato pa sta sledili dve odločitvi vrhovnega sodišča in še odločitev upravnega sodišča, da so postopki pred KPK nezakoniti, ker udeležencem v postopku ne zagotavljajo ustreznega pravnega varstva.

Svojo prakso odločanja je po besedah predsednika KPK spremenilo predvsem vrhovno sodišče, ki je najprej navedlo, da KPK postopek lahko vodi po svojih, posebnih pravilih, določenih v zakonu, nato pa je mnenje spremenilo in naložilo KPK, da mora postopek voditi po zakonu o upravnem postopku.

Pravosodni minister Goran Klemenčič, sicer tudi nekdanji predsednik KPK, je povedal, da novela, ki so jo pripravili, morda res ni optimalna, jo bo pa mogoče še popraviti med javno obravnavo in v parlamentarnem postopku. Se pa strinja, da je vodenje posebnih postopkov pred KPK zaradi odločb sodišč trenutno blokirano in da je treba to področje z novelo čim prej primerno urediti.

Po oceni generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie predlog novele predstavlja dobro začetno točko, ki pa jo bo treba v prihodnjih mesecih izboljšati. Sam si predvsem želi, da bi šle spremembe v smer krepitve pristojnosti KPK in njene neodvisnosti. V predlogu ga moti predvsem sestava izborne komisije za izbiro članov senata KPK, saj bi po predlogu tri člane od petih imenovala politika. Želijo si tudi boljše zaščite prijaviteljev korupcije.

Tudi po mnenju poslanca NSi Jerneja Vrtovca gre predlog sprememb v pravo smer, a sam je skeptičen, da bo res prinesel boljši pregon korupcije. Po njegovem bi namesto novele potrebovali predvsem povsem nov zakon, ki bi temeljito uredil delovanje KPK.

Bolj optimističen je poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je ocenil, da brezzobemu tigru, kot so v preteklosti pogosto poimenovali KPK, z novelo rastejo zobje. “Že to, da lahko KPK predlaga razrešitev nekega funkcionarja, je predlog, ki ga do danes nismo mogli niti sanjati,” je dejal. Za pozitivno je ocenil tudi to, da novela uvaja možnost razrešitve vodstva KPK.

Do določb, ki urejajo način imenovanja in razrešitve članov senata KPK, pa je bil kritičen Štefanec. Zmotila ga je določba, ki kot enega od meril za zasedanje funkcije v KPK določa osebnostno primernost. Takšna določba je po njegovem mnenju diskriminatorna do članov senata KPK, saj zakonodaja česa podobnega za funkcionarje, ki sedijo v primerljivih organih, ne zahteva. STA, SK


Najbolj brano