“Komisarsko mesto je politična funkcija in ne gre za zasebni interes”

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na lastno pobudo začela postopek proti premierki v odhodu Alenki Bratušek, ker se je predlagala za evropsko komisarko.

Komisija za preprečevanje korupcije  je  začela postopek proti Alenki Bratušek, ker se je predlagala za evropsko komisarko Foto: STA
Komisija za preprečevanje korupcije je začela postopek proti Alenki Bratušek, ker se je predlagala za evropsko komisarko Foto: STA

LJUBLJANA > Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskuje postopek izbire kandidatov za evropskega komisarja, predvsem v luči tega, da je na seznamu treh kandidatov poleg evropske poslanke Tanje Fajon in predsednika Desus Karla Erjavca tudi predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek. Postopek je KPK začela na lastno pobudo.

V komisiji so potrdili, da so na lastno pobudo minuli teden začeli postopek ugotavljanja domnevne kršitve 37. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta med drugim pravi, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba svoje funkcije ali službe tudi ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

KPK trenutno čaka na dokumentacijo s strani vlade, na podlagi katere se bo odvijala nadaljnja preiskava. Kdaj bo končana, na komisiji ne morejo napovedati, saj je vse odvisno od njenega obsega. Preiskava naj bi sicer pokazala, ali je pri predlogu kandidature Bratuškove za evropsko komisarko šlo za kršitev in kdo v tem primeru nosi odgovornost zanjo.

V kabinetu predsednice vlade v odhajanju Alenke Bratušek so prepričani, da se premierka s svojo kandidaturo za evropsko komisarko ni postavila v nasprotje interesov in ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Komisarsko mesto je namreč politična funkcija in ne gre za zasebni interes," so se odzvali na uvedbo preiskave KPK.

"Za vse kandidate je tudi bilo ugotovljeno, da ustrezajo pogojem za imenovanje na komisarsko funkcijo," navajajo v kabinetu. Seznam kandidatov je po njihovih pojasnilih nastal na podlagi predlogov vladnih strank, pri čemer so upoštevali tudi predlog predsednika na nedavnih volitvah zmagovalne stranke SMC Mira Cerarja, da bi bil kandidat sedanji evropski komisar Janez Potočnik. Slednji je soglasje h kandidaturi umaknil, "ostali trije pa so s kandidaturo soglašali in tako je tudi nastal seznam treh kandidatov," so pojasnili.

Obenem dodajajo, da je seznam kandidatov le predlog in ne pomeni neposrednega imenovanja na komisarsko funkcijo. "Navsezadnje evropske komisarje v končni fazi potrjuje Evropski parlament. Če gremo še dalje: tudi v državnem zboru poslanec glasuje sam zase pri odločanju o mandatarju ali ministru in na ta način neposredno vpliva na svojo izvolitev na določeno funkcijo, o čemer pa v primeru imenovanja kandidatov za komisarja ne moremo govoriti, saj gre, kot že omenjeno, le za predlog," pojasnjujejo v kabinetu.

STA


Najbolj brano