KPK nad domnevne nepravilnosti pri izplačevanju dodatka za pripravljenost

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost vodi postopek v luči kršitev institutov zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so sporočili s komisije. Komisija poziva vlado, naj se opredeli do problematike zaposlenih na nekaterih fakultetah, ki so hkrati vladni funkcionarji.

LJUBLJANA > Na KPK so zapisali, da postopek še ni končan, zato se komisija do morebitnih kršitev zakona še ne bo opredelila. Po besedah predsednika KPK Borisa Štefaneca se komisija ukvarja z vprašanjem, ali so imele fakultete sploh sprejete kriterije za izplačevanje dodatka, saj obstaja velik sum, da te stvari niso bile transparentno urejene. Zato se bo komisija opredeljevala, ali je v teh ravnanjih zaznati tudi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Tudi zakonite zadeve so lahko neetične

Štefanec je poudaril, da se v vsakem primeru pojavljajo vprašanja o etičnosti takšnega ravnanja. “Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči, marsikatera zadeva, ki sicer morda ni nezakonita, je prav gotovo neetična,” je dejal.

V komisiji so spomnili, da je vlada 10. decembra lani obravnavala in sprejela vsebino etičnega kodeksa funkcionarjev v vladi in na ministrstvih. Kodeks velja za vladne funkcionarje, ki so predsednik vlade, ministri in državni sekretarji. Njegov namen je posvetiti večjo pozornost skladnosti ravnanj in vedenj funkcionarjev, povečati občutljivost za skladnost lastnih ravnanj ter ravnanj ostalih vladnih funkcionarjev in dati večji poudarek primernemu ravnanju v moralno-etičnih dilemah, so navedli na KPK.

Opozorili so, da se upoštevanje visokih etičnih načel od funkcionarjev pričakuje ne samo neposredno pri izvrševanju njihove funkcije, temveč v vseh njihovih ravnanjih v času opravljanja funkcije in tudi pred tem.

Vlada bi se morala uradno opredeliti do problematike in kršitev

Iz izjave o integriteti, ki jo podpišejo vsi vladni funkcionarji, pa izhaja, da se posameznik z njenim podpisom zavezuje, da bo ob morebitni ugotovljeni kršitvi standardov kodeksa ravnal “v skladu s sprejeto odločitvijo vlade o potrebnem ravnanju”.

Etični kodeks in izjava od vlade po mnenju komisije terjata najmanj uradno opredelitev vlade do problematike in do kršitev, ki jih je ugotovil pristojni inšpektorat pri izplačevanju dodatka za pripravljenost zaposlenim na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, ki so hkrati vladni funkcionarji.

Komisija zato pričakuje, da se bo vlada na svoji prihodnji seji do ugotovljenih kršitev opredelila v luči standardov nedavno sprejetega kodeksa, sprejela ukrepe in o vsem tem obvestila javnost.

Prav tako pozivajo Univerzo v Ljubljani, ki je etični kodeks sprejela že leta 2009, da se opredelil do ravnanj posameznih fakultet in profesorjev, je povedal Štefanec.

Težave KPK pri pridobivanju dokumentacije od fakultet

Predsednik KPK je š spomnil, da komisija že nekaj časa obravnava vprašanje avtorskih pogodb, a natančnih podatkov še nimajo. Kot je pojasnil, imajo relativno velike težave pri pridobivanju dokumentacije od fakultet. To preiskavo so zdaj razširili s preiskavo dodatka na pripravljenost, kdaj bodo znane ugotovitve, pa Štefanec še ni mogel napovedati. Je pa zagotovil, da to vprašanje v nobenem primeru ne bo ostalo neodgovorjeno.

V zadnjem času se že vrstijo pozivi k odstopu zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost, ki so ga po ugotovitvah inšpektorata izplačevale nekatere fakultete. K odstopu sta bila pozvana tudi finančni minister Dušan Mramor, ki je kot dekan ekonomske fakultete odobril izplačevanje dodatka, in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

STA

---