KPK: V šolstvu pomanjkljiv nadzor nad porabo denarja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v sistemskem načelnem mnenju ugotavlja, da je na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, in v zavodih s področja šolstva v preteklosti obstajala očitna sistemska napaka v obliki pomanjkljivih oziroma neizvedenih nadzorov nad izvajanimi projekti oziroma nad porabo javnega denarja.

Predsednik KPK Boris Štefanec Foto: STA
Predsednik KPK Boris Štefanec Foto: STA

LJUBLJANA > V mnenju komisija izpostavlja konkretne primere suma korupcije, ne navaja pa, za kateri zavod gre.

Tujcu 75.000 evrov za izdelavo študij, vprašljivo avtorstvo

Med drugim navaja primer, ko so v nekem zavodu s področja šolstva v letih 2009 in 2010 izvedbo projekta podelili tujcu, s stalnim prebivališčem v tujini. Ta je skupno prejel več kot 75.000 evrov za izdelavo študij, pri katerih po mnenju komisije "obstajajo resni pomisleki o njihovem avtorstvu".

Kot navaja komisija, so v poročilih projektov navedeni slovenski avtorji oz. njihova dela, ki so napisana samo v slovenščini, torej bi moral omenjeni avtor-tujec zelo dobro obvladati ne samo pogovorni slovenski jezik, temveč tudi strokovno izrazoslovje. A v svojem delu niso uspeli ugotoviti, ali omenjeni tujec sploh obvlada slovenski jezik.

Po oceni komisije niti po opravljenih revizijah sveta zavoda in ministrstva še vedno ni jasno, kako je bil omenjeni tujec izbran za izvajalca navedenih projektov, niti ali je ta oseba resnični avtor zaključnih poročil ter kdo je bil v tem primeru dejansko končni prejemnik javnega denarja.

Glede omenjenega primera komisija navaja tudi odgovor nekdaj odgovorne osebe za področje, kamor sta spadala tudi projekta tega tujca, ki je v pogovoru s predstavniki KPK med drugim dejal, da "so bili večkrat 'od zgoraj' vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prav preko zavoda".

Študent delal za računalnikom 13,5 ur na dan

Poleg tega je komisija v istem zavodu ugotovila, da so v letu 2006 preko študentske napotnice zaposlili študenta za delo za računalnikom. Glede na podatke iz poročil o delu študenta in o izplačilih študentskemu servisu je po ugotovitvah komisije razvidno, da je omenjeni študent v povprečju delal 13,5 ure dnevno, v "najbolj produktivnem" mesecu pa bi moral delati po 20 ur dnevno, da bi opravil število ur, kot izhaja iz poročila. Komisija zato "upravičeno dvomi v dejansko opravljeno delo in upravičenost izplačil" v tem primeru.

Komisija na podlagi teh primerov ugotavlja, da je na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, obstajajo očitna sistemska pomanjkljivost nadzora nad izvajanimi projekti oz. se ta sploh ni izvajal.

Nezavzeti za pregled

Opozarja tudi, da sta svet omenjenega zavoda in ministrstvo ves čas njihovega nadzora nad tem zavodom "k temu pregledu dolgo časa pristopala nezavzeto in z nizko stopnjo integritete. Površno oz. pavšalno opravljene revizije obeh organov kažejo na nizko stopnjo zavzetosti pri razčiščevanju in odkrivanju dejanskega stanja", meni senat komisije. Svet omenjenega zavoda je po navedbah komisije prvo resno revizijo opravil šele skoraj eno leto po prvem pozivu k razjasnitvi okoliščin.

A pomanjkljivosti nad nadzorom se po ugotovitvah komisije ne pojavljajo zgolj na enem od javnih zavodov s področja šolstva, temveč gre za sistematično pomanjkljivo urejeno področje, senat komisije poudarja v sistemskem načelnem mnenju, ki so ga sprejeli danes. To po mnenju senata izrazito povečuje tveganja za korupcijo, kot jo opredeljuje prva točka četrtega odstavka zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Senat v priporočilu ministrstvu predlaga vzpostavitev celovitega, natančnega in sistematičnega nadzora nad javnimi zavodi pod njegovim okriljem. Pri tem komisija ministrstvu priporoča, naj zagotovi, da bodo na mesta, na katerih se odloča o porabi javnih sredstev, in na mesta, ki to porabo nadzirajo, imenovani posamezniki, ki jih odlikuje visoka stopnja integritete in ki izkazujejo visoko mero etičnosti v dosedanjem ravnanju.

STA


Najbolj brano