KPK: Nujno povečati transparentnost menjav nadzornikov in uprav

Protikorupcijska komisija ugotavlja, da so postopki menjav nadzornikov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države v večini potekali v skladu z zakonodajo, a so bili velikokrat nesprejemljivi z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.

LJUBLJANA > Komisija zato priporoča transparentnost postopkov.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes objavila sistemsko načelno mnenje glede imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države, v katerem priporoča poleg transparentnosti faz postopkov dosledno upoštevanje določbe o izogibanju nastanka okoliščin nasprotja interesov ter določanje dodatnih oziroma posebnih pogojev za imenovanja v članstva v nadzornih svetih in upravah državnih družb.

Visoki standardi glede razkritij ter usposobljenosti in splošne primernosti članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države morajo po mnenju KPK postati cilj, ne pa vnaprej pripravljen izgovor, da bo zaradi visokih meril zmanjkalo “kompetentnih” posameznikov. Visoki etični standardi in standardi transparentnosti morajo imeti v vseh fazah izbirnega postopka absolutno prednost pred hitro izbiro.

KPK graja upravljanje družb v večinski državni lasti

Komisija je ugotovila, da stanje na področju korporativnega upravljanja gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom države ni zadovoljivo. “S sprejemom zakona o SDH so se stvari sicer obrnile v pravo smer, vendar pa bo uresničevanje zakona pokazalo, ali so imeli deležniki odkrit in resničen interes za ureditev področja in ali niso zakonske določbe znova zapisane tako, da se v njih išče praznina z namenom izogibanja jasnim in transparentnim postopkom,” piše KPK v načelnem mnenju.

V KPK so prepričani, da za transparentnost in integriteto ni potrebno spreminjati zakonodaje. Zadostuje že, da deležniki svoje odločitve utemeljijo ter pri odločanju upoštevajo visoke (nenapisane) etične in moralne standarde.

Delovanje tako imenovane akreditacijske komisije, ki sedaj deluje v okviru Slovenskega državnega holdinga (SDH) in ki naj bi skrbela za objektiven, na strokovnosti temelječ in transparenten postopek, netransparentnosti imenovanj članov nadzora ni odpravilo, menijo v KPK.

KPK je v načelnem mnenju nanizala tudi nekaj najbolj evidentnih primerov neodgovornega in netransparentnega ravnanja odgovornih oseb javnega sektorja oziroma primere ravnanj, ki niso v skladu s pričakovano integriteto ljudi na tako visokih položajih.

V enem primeru je šlo netransparentno imenovanje predsednika uprave večje slovenske gospodarske družbe. Izbrani kandidat ni imel nikakršnih izkušenj z nadzornimi funkcijami v podjetjih. Kandidat je senatu komisije povedal, da ga pred imenovanjem nihče ni kontaktiral, v drugem kontekstu pa je navedel, da ga je pred konstitutivno sejo poklical ženin bratranec, sicer na vidni funkciji v državi, s prošnjo oziroma napotilom, naj pokliče enega od dotedanjih nadzornikov.

Direktor brez delovnih izkušenj

V drugem primeru pa je na mesto generalnega direktorja družbe nasledila oseba, ki - kot se je izkazalo kasneje - ni imela najmanj dveh let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, kar je bil pogoj za imenovanje. Delovna inšpektorica je komisijo začela postopek zaradi suma storitve prekrška po zakonu o delovnih razmerjih. Kasneje je postopek o prekršku v odsotnosti delovne inšpektorice, ki je postopek začela, s prekinitvijo postopka zaključil drug delovni inšpektor.

KPK je navedla tudi primer, ko je vodja kabineta ministra predsednika in podpredsednika družbe seznanil, da se bodo v kratkem sprožili postopki zamenjave članov nadzornega sveta in da bi na ministrstvu raje videli, da nadzorniki odstopijo sami. Kot argument naj bi vodja kabineta navedel, da želijo imeti v nadzornem svetu družbe ljudi, ki jim zaupajo. Medtem ko sta sestanek predstavnika nadzornikov razumela kot nedovoljen pritisk politike z zahtevo po odstopu, pa vodja kabineta zapiše, da je šlo za neformalni sestanek in ne zanika, da je na sestanku izrazil pričakovanje po odstopu, zapiše celo, da je nadzorni svet imenovala prejšnja vlada Janeza Janše na podlagi politične izkaznice, kar sum politične motivacije še okrepi.

Komisija je nekdanjo Slovensko odškodninsko družbo (Sod) posebej opozorila tudi na dvojnost vlog dveh članov nadzornega sveta Soda, ki sta kot člana akreditacijske komisije najprej nominirala kandidate, nato pa jih - po potrditvi uprave Soda - kot člana nadzornega sveta, če se seveda iz postopka nista izločila, še dokončno potrdila.

STA

---