KPK: Janši se je premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v vnovičnem nadzoru premoženjskega stanja predsednika SDS Janeza Janše ugotovila, da se mu je njegovo premoženje glede na ugotovljene uradne vire dohodkov in premoženja v obdobju, ko je opravljal funkcijo poslanca in predsednika vlade, nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

LJUBLJANA > KPK je v poročilu, ki ga je sprejel danes in ga tudi objavil na svoji spletni strani, ugotovil, da je Janez Janša iz premoženja, ki ne izvira iz njegovih uradno znanih prihodkov, med drugim sofinanciral nakupe nepremičnin, tekoče stroške nepremičnin, nakup vozila višjega cenovnega razreda, stroške zavarovanja in servisiranja vozila, stroške sodnih postopkov, zasebna potovanja v tujino in podobno.

Del povečanja premoženja je po ugotovitvah komisije povezan z izrazitimi korupcijskimi tveganji v povezavi s poslovanjem pravnih oseb v lasti enega od njegovih družinskih članov.

KPK je ugotovila, da Janša v zakonskem roku ni prijavil nakupa trisobnega stanovanja v Ljubljani, ki ga je pridobil leta 2005 in bi ga zato moral po zakonu o preprečevanju korupcije prijaviti komisiji najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2005. To je storil šele oktobra 2007.

V zakonskem roku tudi ni prijavil prodaje kmetijskih zemljišč in stavbišča v Trenti, ki jih je prodal julija 2005, in nakupa osebnega avtomobila. Ko je to Janša storil, je komisiji prikazal neresnično vrednost vozila 14.500 evrov, medtem ko je bilo vozilo kupljeno za 46.000 evrov, piše KPK.

V zakonskem roku ni prijavil najema hipotekarnega kredita v višini 135.000 evrov, ki ga je najel leta 2009, ugotavlja komisija.

Janša komisiji ni prijavil poroštva stranki SDS pri najemu kredita v višini pol milijona evrov leta 2011, to bi moral storiti do do konca januarja 2012. Komisiji tudi ni prijavil poroštva družinskemu članu pri najemu posojila v višini 125.000 evrov januarja 2012.

Komisiji prav tako ni prijavil pologa gotovine na transakcijski račun pri banki v višini 33.000 evrov v letu 2005.

Poleg tega je komisija ugotovila, da je podjetje Imos leta 2005 Janši prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti nepremičnin dejansko do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja v Ljubljani. To po oceni komisije glede na okoliščine posla utemeljuje sklep, da je s tem Janša pridobil premoženjsko korist od Imosa v okvirni višini najmanj 100.000 evrov.

Gre sicer za drugi nadzor KPK nad Janševim premoženjskim stanjem. V prvem poročilu, objavljenem januarja 2013, je KPK pri Janši ugotovil večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Enako kot tokrat so na KPK ugotovili, da se je Janši premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

Objava poročila je vodila v razpad Janševe koalicije. Po objavi poročila je predsednik SDS sprožil upravni spor. Po dvakratni zavrnitvi na prvostopenjskem sodišču je vrhovno sodišče marca letos razsodilo, da je KPK z izdajo poročila posegel v Janševe ustavne pravice, saj mu osnutka prej ni poslal v izjasnitev. S tem je bila Janši kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic, je menilo sodišče.

Obenem pa vrhovno sodišče ni posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v poročilu in se do tega ni opredeljevalo. Nekdanji člani senata KPK, ki je izdal poročilo, pa so sedanji senat opozorili, da lahko postopke ponovi. KPK je v času objave poročila vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič.

Predsednik komisije Boris Štefanec se je nato odločil za vnovični pregled Janševega premoženjskega stanja. Senat je Janšo v postopku vnovičnega pregleda pozval k izjasnitvi o osnutku poročila, a se ta po navedbah KPK do roka, ki je potekel v torek opolnoči, ni odzval.

STA

---