KGZS: Nekateri kmetje bodo ostali brez večine pridelka

Čeprav bo natančna škoda, ki so jo v kmetijstvu povzročile nizke temperature s snegom, znana šele čez nekaj dni, je že jasno, da bodo nekateri kmetje ostali brez večine pridelka. Razmere so najbolj kritične v sadjarstvu in vinogradništvu. KGZS državo zato poziva k preložitvi razprave o novem zakonu o katastrskem dohodku.

LJUBLJANA > Kmetijske rastline so zaradi toplega vremena v prvi polovici aprila pospešile rast in prešle v fazo, ko so zelo občutljive na nizke temperature, kmetje pa so zaradi toplega vremena pohiteli s setvijo in saditvijo. V minulih dneh je nato prišlo do močne ohladitve in pozebe, v torek in sredo je celo snežilo, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič.

Največ škode je nastalo v sadjarstvu, ponekod je tudi 90-odstotna. Podobno je v vinogradništvu, kjer so že v začetku tedna zaznali okoli 60-odstotno prizadetost. Slabo jo je odneslo tudi poljedelstvo. Na KGZS ocenjujejo, da so kmetje 80 odstotkov koruze posejali v začetku aprila in ti posevki so najbolj prizadeti. Krompir, ki je že vznikel, je mraz praktično ožgal.

Natančna škoda bo sicer znana v prihodnjih dneh, ko bo sneg skopnel in se bodo temperature dvignile. Pri pozebi se škoda običajno opazi šele, ko se zrak segreje, je pojasnil Zupančič. V določenem delu bo škodo po njegovi oceni možno nadoknaditi, npr. z novimi posevki, v vinogradništvu in sadjarstvu pa se ne bo dalo narediti veliko.

Prekmurje, Podravje in Štajerska so po oceni KGZS prizadeti v celoti, tudi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini je zaradi zgodnejše vegetacije škoda zaradi mraza velika. Nekoliko manj škode pa je mraz povzročil v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in Koroškem, a je zaradi snega tudi tam pričakovati slabšo oploditev in manjše pridelke.

Na Primorskem se temperature niso spustile tako nizko, da bi povzročile večjo škodo, vendar nevarnost še ni mimo. Kot je pojasnil direktor KGZS Branko Ravnik, za ta del Slovenije glavni problem prihaja v prihodnjih dneh, ko se obeta burja in lahko pride do zapoznele pozebe.

Kmetje niso pričakovali, da jih lahko po vseh naravnih katastrofah v zadnjih letih - od suše, moče, poplav do žledoloma - doleti še kaj, je povedal Zupančič in ocenil, da so podnebne spremembe terjale svoj davek. "Dobesedno ni več leta z normalnimi razmerami," je dejal.

Svetovalci KGZS bodo na terenu v prihodnjih dneh še naprej spremljali stanje in kmetom svetovali, kako naj ukrepajo, državo pa je Zupančič pozval, naj prek uprave za zaščito in reševanje čim prej vzpostavi občinske komisije, ki bodo pripravile realne ocene škode. Na podlagi teh bodo kmetje poskusili uveljaviti olajšave pri davkih in nekaterih prispevkih.

Glede opombe, da finančni minister Dušan Mramor tega ne bo vesel, je Zupančič dejal, da je treba pretehtati, kaj nam pomenijo domače kmetijstvo, domača hrana in ostale prednosti, ki jih prinaša kmetijstvo. "Slovensko kmetijstvo in ohranjanje podeželja je tudi nacionalni interes in kot takšnega ga moramo ohranjati. Nihče si ne želi naravne nesreče in skozi take oči mora to gledati tudi minister," je dejal.

Ker bodo lahko pridelovalci določenih vrst sadnega drevja letos ob ves pridelek in ker bo škoda tudi drugod velika, se letos na trgu obeta pomanjkanje slovenskih pridelkov. "Tujih bo dovolj, prav tistih, ki si jih mi ne želimo," je dejal Zupančič.

Državo je ob tem pozval, naj v luči zahtevnega položaja v kmetijstvu vsaj za eno leto preloži razpravo o novem zakonu o katastrskem dohodku, da bi se lahko v tem času ukvarjali s problemi, ki so doleteli kmetijstvo. Ker sta mraz in sneg zajela tudi nekatere druge evropske države, Zupančič sicer pričakuje, da se bo bolj "zganila" tudi EU. "Evropa preveč govori in premalo stori," je dejal.

STA

---