Jusarji delno zadovoljni

“Ni vse v zakonu po naših željah, a če bi čakali in se še usklajevali, bi bila škoda večja, kot če je zakon sprejet,” o novem zakonu o agrarnih skupnostih pravi predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije Damjan Pobega. Poleg tega so agrarne skupnosti tako različne, da vsem ne bi mogel ustreči.

PRIMORSKA > Glavni problem ni predlog novega zakona, temveč druga zakonodaja, predvsem s področja davkov in financ, pojasni Damjan Pobega, prvi mož Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, v katerem je včlanjenih okoli 80 agrarnih skupnosti, med njimi tudi veliko primorskih, tudi večina največjih.

Predstavniki združenja, pa tudi Kmetijsko gozdarske zbornice so v zadnjih letih intenzivno sodelovali pri nastajanju zakona in prav v zadnjih mesecih je združenje doseglo kar nekaj sprememb. Doseglo je tudi nekaj premikov v sodni praksi. Pri dedovanjih so namreč sodišča sprva delež razdelila na vse dediče, šele v zadnjem času upoštevajo posebnost skupne lastnine in ga dodelijo samo enemu, za ostale pa določijo odškodnino. Predlog novega zakona jasno navaja, da lahko delež deduje samo en dedič. S tem bo v prihodnje tudi manj težav. Zdaj se namreč dogaja, da mora zaradi skupno 50 evrov najemnine od skupne zemlje to prijaviti v dohodnino 300 solastnikov zemlje, kar je izguba časa in denarja.

Nič več 300 članov k notarju

“Predvsem pa nov zakon pospešuje postopke dedovanja,” je zadovoljen Pobega z določbo, da bodo sodišča morala začeti postopke po uradni dolžnosti.

Kot dobrodošlo ocenjuje tudi, da daje zakon agrarnim skupnostim neke vrste pravno subjektiviteto. Čeprav ne bodo pravne osebe, bo lahko določene pravne posle (najemno pogodbo, postopek gradbenega dovoljenja) vodil predsednik, medtem ko so zdaj morali za vsak tak postopek k notarju prav vsi člani (ali 75 odstotkov). “Si lahko mislite, kakšen napor je spraviti k notarju 300 članov!” na težave pri sedanjem gospodarjenju opozarja Pobega. “Zato je stanje, kakršno je zdaj, najslabše, in zato je novi zakon, četudi pomanjkljiv, korak naprej.”

Manj zadovoljen je z dejstvom, da občine ostajajo članice in solastnice agrarnih skupnosti: “Zaželeno bi bilo, da gredo ven, vendar so to lastnino pridobile po dosedanjem zakonu, noben zakon pa ne more delovati za nazaj.” Je pa v novem zakonu določilo, ki občinam ponuja možnost, da lastnino brezplačno prenesejo na skupnost. Tako kot so jo, celo v nasprotju z zakonom, nekatere prenesle na državo.

Nič poprave krivic za nazaj

Jusarji tudi niso uspeli s pobudami, da bi z novim zakonom omogočili tistim agrarnim skupnostim, ki se do leta 2001 niso registrirale in vložile zahtevka za vračilo premoženja, da bi to storile zdaj ali v prihodnje. “Imamo tudi precej nekdanjih agrarnih skupnosti, ki jim premoženje ni bilo odvzeto - na primer Ocizla, Prešnica, kjer se premoženje zdaj deli na tisočinke,” opozarja Pobega na dejstvo, da bi bilo pri urejanju skupne lastnine za postoriti še marsikaj.

Rudi Šimac, predsednik prvega vseslovenskega združenja agrarnih skupnosti, ki je bil zelo dejaven pri sprejemanju zakonodaje v 90. letih, pa je do novega zakona še bolj kritičen: “Glavni problem je, da se v naši državi lastnina ne upošteva. In če ne bomo spoštovali lastnine, tudi države kmalu ne bomo imeli več,” meni. V novem zakonu ga motijo omejitve razpolaganja z lastnino, dvomi pa tudi v primernost nekaterih drugih rešitev.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---