Jazbec: Sanacija bank leta 2013 cenejša kot druge možnosti

Pred bančno komisijo DZ je pričal guverner Boštjan Jazbec. "Kar se je zgodilo leta 2013, je bilo ceneje kot kakršnakoli druga možnost," je ocenil in se nadejal, da bodo dogovorjena privatizacija in prodaje premoženja DUTB čimbolj učinkovite in uspešne, da se bo vsaj del v banke vloženega denarja povrnil.

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni Islandija, kjer je bančna 
kriminaliteta pred in med finančno krizo dobila že večino 
epilogov, je guverner Boštjan Jazbec odgovoril, da "si 
nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo". Foto: STA
Na vprašanje, zakaj Slovenija ni Islandija, kjer je bančna kriminaliteta pred in med finančno krizo dobila že večino epilogov, je guverner Boštjan Jazbec odgovoril, da "si nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo". Foto: STA

LJUBLJANA > Jazbec, guverner od sredine julija 2013, se je v za javnost odprtem delu seje strinjal, da je v postopkih odobravanja kreditov prihajalo tudi do nepravilnosti. Vloženih je bilo več kot 100 naznanil, sumov, kazenskih, odškodninskih tožb itd., kar pomeni, da Nacionalni preiskovalni urad opravlja svoje delo. A čakamo na epilog, saj se je doslej končal le primer Dimic, je povzel.

Zakaj Slovenija ni Islandija?

Na vprašanje, zakaj Slovenija ni Islandija, kjer je bančna kriminaliteta pred in med finančno krizo dobila že večino epilogov, je odgovoril, da "si nekateri pri nas ne želijo, da bi se to zgodilo".

Sicer pa je večkrat poudaril, da je to, kakšen in kako tvegan poslovni model ima banka, stvar in odgovornost lastnika. Banka Slovenije nadzira, da banke delujejo v skladu s pravili in da imajo dovolj kapitala, s katerim lahko pokrivajo tveganja, je ponavljal.

Na vprašanja o odločitvah pred začetkom njegovega mandata je večinoma odgovarjal s "težko komentiram", po njegovih ocenah pa je Banka Slovenije takrat vendarle ukrepala ustrezno. Tudi glede nadzorovane likvidacije nad Factor banko in Probanko je menil, da bi se ta lahko zgodila prej, a da ne ve, če bi bil strošek za davkoplačevalce s tem nižji, kot je sicer.

Povedal pa je, da se je likvidnostno stanje v Factor banki do jeseni 2013 silovito poslabšalo in da je bilo takrat vprašanje, ali v enak postopek poslati tudi Probanko, ki je bila naslednja v vrsti, ali počakati. "Če bi težavo reševali v zaporedju, je obstajala velika verjetnost, da bi se nam nekaj tednov ali dni pozneje zgodila Abanka, ki pa je bila absolutno prevelika," je opisal.

“Smiselna bi bila revizija vseh leta 2013 izvedenih postopkov”

Možnosti za reševanje so bile različne, tudi stečaj, a so ocenili, da likvidacija zmanjša tveganje okužbe preostalega bančnega sistema. "Ukrep je bil v takratnih razmerah edini možen in manj škodljiv kot stečaj," je povzel.

V luči kriminalističnih preiskav ter vseh dosedanjih medijskih in političnih zgodb glede izbrisa imetnikov podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah, predvsem NLB, je guverner ocenil, da bi bila "smiselna revizija vseh leta 2013 izvedenih postopkov". V nekaterih državah jo je parlament zahteval in jo tudi plačal, je dejal poslancem.

Po njegovem mnenju leta 2013 in v tistih okoliščinah ni bilo druge možnosti. Na vprašanje, ali se srečuje z grožnjami, "dobrohotnimi" nasveti in opozorili, je odgovoril pritrdilno, večina pa da je povezana z izbrisom podrejenih instrumentov. Medtem ko političnih pritiskov po njegovih besedah ni bil nikoli deležen, pa v centralni banki dobijo veliko anonimk, zlasti pred odločanjem o licenciranju članov nadzornih svetov ali uprav bank, ki jih morajo nato skrbno preveriti.

Jazbec: Odgovornost nosijo tako vlada kot regulator in banke

Odgovornost za takratno stanje bančnega sistema po njegovem mnenju nosijo tako vlada kot regulator in banke. Banka Slovenije je zahtevala dokapitalizacije, nekatere so bile izvedene, nekatere ne. Predlagala je spremembe zakonodaje, nekatere so bile izpeljane, nekatere ne. "Kar pa je na koncu pomembno, je to, da se je zgodila svetovna finančna kriza," je poudaril.

Tako je na stanje po njegovem mnenju vplival "skupek vseh teh dejavnikov". Danes je stanje popravljeno, čeprav je znova opozoril na še vedno previsoko raven slabih posojil v nekaterih bankah. "Je pa stanje popravljeno na strošek davkoplačevalcev in na žalost z nekaterimi neprijaznimi ukrepi, kot je izbris", je povzel.

Na bojazni, da se je država zavezala prodati leta 2013 podržavljene banke, razmere za to pa so sedaj sila neugodne, je odgovoril: "Strinjam se, da je danes izjemno težko pričakovati višjo ceno, kot jo je prodajalec dosegel za NKBM. A možno je z Evropsko komisijo poskusiti dogovoriti drugačne pogoje in to je stvar vlade, vi kot poslanci lahko to od nje zahtevate."

STA


Najbolj brano