Jazbec: Banke naj kreditne rasti ne spodbujajo z znižanjem standardov

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec opozarja, naj banke kreditne rasti ne spodbujajo z znižanjem kreditnih standardov. Kot pravi, ne smemo ponoviti napak predkriznih časov. Poudaril je tudi, da zgolj osredotočanje na monetarno politiko ne bo dovolj za povratek gospodarstva k vzdržni rasti in da potrebujemo tudi fiskalne ter strukturne ukrepe.

BRDO PRI KRANJU > Boštjan Jazbec je v nagovoru na Dnevu slovenskih bančnikov danes na Brdu pri Kranju spomnil, da so se v primerjavi z lanskim letom izboljšale razmere v realnem gospodarstvu in finančnem sistemu, gospodarska rast je solidna, vendar smo po njegovem mnenju še vedno brez pogojev za močno in vzdržno rast.

“Sestava, kakovost in obeti rasti realnega bruto domačega proizvoda kažejo njeno krhkost,” je dejal in navedel nekaj argumentov. Zasebno investicijsko povpraševanje ostaja šibko, prihranki podjetniškega sektorja presegajo naložbe, izvozno povpraševanje pa je izpostavljeno tveganjem, predvsem navzdol, je pojasnil.

Gospodarstvo raste, bančna posojila pa ne

“Kljub temu da gospodarstvo znova raste, se še naprej zmanjšuje skupni znesek bančnih posojil gospodarstvu, zlasti nefinančnemu podjetniškemu sektorju, čeprav se je stopnja krčenja postopno omilila,” je povedal Jazbec in spomnil, da je oživljanje kreditne rasti počasno kljub ukrepom Evropske centralne banke.

Težavo vidi v tem, da banke še naprej izkazujejo velik obseg slabih terjatev, čeprav so precej slabih posojil z več državnih bank prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank. “Dokler bo kakovost terjatev ostala nizka, pričakovana stopnja neplačil pa visoka, bodo banke omejevale kreditno ponudbo,” je pojasnil. Poudaril je tudi, da je kreditno povpraševanje šibko zaradi prezadolženosti podjetij in razpršitve virov financiranja.

Pomembna je kakovost posojil

Pozval je k previdnosti bank in opozoril, naj kreditne rasti ne spodbujajo z znižanjem kreditnih standardov. “Niti ne smejo čutiti nobenih pritiskov, naj to počnejo. Ne smemo ponoviti napak predkriznih časov. Razmere bi se lahko celo poslabšale, če bi podjetja zaradi večje razpoložljivosti posojil odložila prestrukturiranje svojih bilanc,” je poudaril. Bolj kot skupen znesek posojil se mu zdi pomembna kakovost posojil.

“V resnici bi rad šel še dlje in zagovarjal stališče, da bi morale banke pregledati svoje posojilne prakse in za določene stranke celo zaostriti kreditna merila,” je dejal. V Banki Slovenije namreč ugotavljajo, “da se latentna kreditna tveganja po vsej verjetnosti krepijo in da se je neustrezno podeljevanje kreditov nadaljevalo tudi po izbruhu krize”.

Izboljšati dostop do financiranja malih in srednjih podjetij

V dodatnem prilagajanju denarne politike ne vidi čarobne palice, s katero bi lahko sprožili kreditno rast. Ključno se mu zdi, da popravimo bilance bank in podjetij ter izboljšamo dostop do financiranja malih in srednjih podjetij. “Podjetja bodo v naslednjih mesecih potrebovala bolj učinkovito ureditev prestrukturiranja dolgov in insolventnosti,” je dejal in spomnil, da rešitve za to išče tudi Banka Slovenije.

Opozoril je tudi, da bančni sektor ne more sam poskrbeti za vse finančne potrebe malih in srednjih podjetij. “V Sloveniji je trg tveganega kapitala nerazvit. Zato moramo poiskati načine, kako privabiti večji obseg investicij tveganega kapitala iz tujih virov,” je dejal. V ta namen moramo Slovenijo promovirati kot privlačno destinacijo za tuje neposredne naložbe ter povečati odprtost podjetnikov do investicij z lastniškim kapitalom, meni.

Poudaril je, da gospodarstva ne bomo mogli vrniti na pot močne in vzdržne rasti, če se bomo osredotočali samo na monetarno politiko. “Ta naloga zahteva skladno, integrirano nacionalno strategijo, ki bo med drugim vključevala tudi ukrepe fiskalne in strukturne politike,” je pozval.

STA

---