Jazbec: Nove dokapitalizacije bank niso izključene

Ni izključeno, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah - ne le državnih, ampak vseh bankah, ki delujejo na ozemlju države, je v DZ včeraj poudaril guverner Boštjan Jazbec. Tako Jazbec kot prva moža NLB in NKBM pa sta izpostavila pomen nadaljnjega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva.

LJUBLJANA > "Ni pričakovati, da Banka Slovenije v prihodnje ne bo zahtevala dodatnih dokapitalizacij v slovenskih bankah," je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ o stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v luči stresnih testov bank danes poudaril Jazbec.

Nadaljnje potrebe po dokapitalizaciji bodo odvisne od uspešnosti postopkov prestrukturiranja slabih terjatev, ki pa so v Sloveniji nujno vezane na prestrukturiranje podjetij.

Slovenijo se pogosto primerja z Irsko in Portugalsko

Slovenijo se po besedah Jazbeca pogosto primerja z državami, kot sta Irska in Portugalska. "A tam so slabe terjatve vezane predvsem na naložbe v nepremičninski sektor. V Sloveniji pa je večina vezana na slaba posojila podjetjem, zato je kompleksnost prestrukturiranja večja," je poudaril guverner.

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja je spomnil, da kljub dejstvu, da tako NLB kot Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) nedavnih stresnih testov Evropske centralne banke (ECB) nista uspešno prestali, to ne pomeni, da bosta potrebovali dodatni kapital. "ECB ne zahteva kakršne koli dokapitalizacije, ta na podlagi teh stresnih testov ni potrebna," je zagotovil.

Medja: Pesimizem je v tem trenutku napačna reakcija

NLB se po besedah Medje v zadnjem letu aktivno osredotoča na prestrukturiranje gospodarstva in pri tem beleži uspeh. "V Sloveniji se pri finančnih prestrukturiranjih nahajamo nekaj čez sredino naloge, poslovna prestrukturiranja pa še zaostajajo, a se trend tudi tu izboljšuje," je ocenil. "Pesimizem je v tem trenutku napačna reakcija. Treba je ostati resen, previden, a delati naprej na poti prestrukturiranja, kot smo jo zastavili, in ostati zmeren optimist," je menil prvi mož NLB.

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc pa je poudaril, da so od začetka delovanja njegove uprave v NKBM izvedli številne aktivnosti. Med drugim je izpostavil revizije in iz njih izhajajoče pravne postopke zaradi odgovornosti oseb, ki so banko vodile v preteklosti. Prav tako je opozoril na aktivno prestrukturiranje banke v smislu zniževanja tvegane aktive, zmanjševanja števila poslovalnic in zaposlenih, nižanja stroškov in konsolidiranja skupine.

Tudi po prenosu dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je v NKBM ostal del slabih posojil, je opozoril Hauc. Glede možnosti zmanjševanja deleža slabih posojil pa je izpostavil tri - prestrukturiranje podjetij, preoblikovanje terjatev v kapital in prodajo slabih posojil. Kot je še zagotovil, ima NKBM za prihodnje leto ambiciozne cilje.

Svilan: Kreditiranje ni izhod iz krize

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je poudaril, da je SID banka, ki je stresne teste ECB uspešno pristala, prispevala h krepitvi zaupanja v bančni sektor. "Upamo, da smo s tem odgovorili na očitke, da so naši standardi posojanja previsoki ali neustrezni," je dejal.

Opozoril pa je še, da kreditiranje ne more biti gonilna sila za izhod iz krize. "Najprej je treba obnoviti gospodarsko aktivnost, šele nato sledi kreditiranje. Razvoj podjetij mora generirati bančno kreditiranje," je poudaril Svilan in opozoril, da je kreditna sposobnost slovenskih podjetij trenutno premajhna. Po njegovem pri nas ne moremo govoriti o kreditnem, pač pa o kapitalskem krču.

STA

---