Izšla brošura o vzajemnih skladih

Zveza potrošnikov in Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov sta pripravila kratko brošuro o vzajemnih skladih. Potrošnikom želijo tako pomagati pri sprejemanju odločitev o dolgoročnem varčevanju in izbiri ustreznih vzajemnih skladov.



Brošura Kaj je dobro vedeti o vzajemnih skladih potrošnikom 
nudi osnovne informacije tudi o tem, kaj je treba storiti med  
varčevanjem v vzajemnih skladih in kam se lahko obrnejo po 
informacije, če gre kaj narobe. Foto: Adriana Buzleta
Brošura Kaj je dobro vedeti o vzajemnih skladih potrošnikom nudi osnovne informacije tudi o tem, kaj je treba storiti med varčevanjem v vzajemnih skladih in kam se lahko obrnejo po informacije, če gre kaj narobe. Foto: Adriana Buzleta

LJUBLJANA > Kljub temu, da premoženje potrošnikov v vzajemnih skladih v zadnjih letih narašča in je na koncu 2015 znašalo 1,5 milijarde evrov, številni ne vedo veliko o svoji naložbi oziroma njeni primernosti za svoje varčevalne cilje. Rezultat so številna vprašanja, včasih tudi razočaranja in obžalovanja.

Brošura Kaj je dobro vedeti o vzajemnih skladih potrošnikom nudi osnovne informacije tudi o tem, kaj je treba storiti med varčevanjem v vzajemnih skladih in kam se lahko obrnejo po informacije, če gre kaj narobe.

“Na enem mestu smo zbrali ključne informacije, ki jih mora potrošnik imeti pred nakupom točk vzajemnega sklada in tudi med samim varčevanjem. Pred nakupom se moramo zavedati predvsem tega, da gre za dolgoročno odločitev in da nepremišljen nakup, na primer preveč tveganih ali pa preveč zapletenih naložb, lahko prinese negativne finančne posledice,” je nanizala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin.

Lahko bi privarčevali še več

Direktorica Združenja družb za upravljanje vzajemnih skladov Karmen Rejc ugotavlja, da smo Slovenci varčni, vendar bi ob boljšem poznavanju možnih oblik varčevanja lahko privarčevali še več. “Vzajemni skladi so v razvitem svetu že dolgo ena najbolj uveljavljenih oblik varčevanja, saj jih poleg reguliranosti in nadzorovanosti odlikujejo enostavnost, likvidnost in donosnost, zbrana sredstva varčevalcev pa upravljajo visoko usposobljeni strokovnjaki,” je dejala.

Vzajemne sklade je opisala kot zbirni račun varčevalcev, ki zbrana sredstva nalagajo na finančnih trgih, da bi povečali njihovo vrednost. Njihova velika prednost pa da je v tem, da so dostopni tudi malim varčevalcem, ki tako lahko svoj denar razpršijo v široko paleto naložb.

Mlajši si lahko privoščijo več tveganja

Za odločitev o varčevanju v vzajemnih skladih je po mnenju strokovnjaka za področje financ pri ZPS Boštjana Krisperja priporočljivo imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Ta pregled nam lahko pomaga tudi pri razmisleku, kje pri svojih izdatkih morda lahko prihranimo več, da bi lahko več denarja namenili varčevanju.

Pri odločitvi o primernem tipu varčevanja na splošno velja, da so pri kratkoročnih ciljih bolj primerni varni finančni produkti, pri bolj dolgoročnih ciljih pa lahko potrošnik vsaj del ali pa tudi večino prihrankov investira v bolj tvegane naložbe. Mlajši in tisti, ki jim je za varčevanje ostalo še nekaj deset let, si praviloma lahko privoščijo malo več tveganja. Za tiste, ki jim je za varčevanje ostalo manj časa, je priporočljiva večja previdnost.

Pri izbiri tipa sklada je dobro poskrbeti za to, da je naložba geografsko in panožno čim bolj raznolika. To je najbolje doseči s skladi, ki vlagajo v izbrana podjetja po vsem svetu, svetujejo pri ZPS. Obvezniški skladi, ki na primer vlagajo v evrske državne obveznice, pa lahko prispevajo k varnosti v naložbenem portfelju.

STA


Najbolj brano