Kordež po 15 mesecih na prostosti

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež je v sredo po 15 mesecih v zaporu, kjer je pristal zaradi obsodbe o zlorabi položaja, odšel na prostost.

LJUBLJANA > Vrhovno sodišče, ki presoja morebitne kršitve zakona, je Binetu Kordežu to omogočilo z odredbo, medtem ko o zadevi še ni odločilo. To se pričakuje v kratkem. A nad Kordežem visijo še drugi sodni postopki.

Vrhovno sodišče je v obravnavi zahtev za varstvo zakonitosti Kordeža in soobsojenih v tem primeru, nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza, v sredo ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni.

O sodbi še ni končne odločitve, ker od tožilstva še niso prejeli odgovorov na dopolnitev zahtev za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojenih. Na vrhovnem državnem tožilstvu so povedali, da so zahtevo o dopolnitvah v primeru Kordež in soobsojena dobili v ponedeljek in da bodo odgovor pripravili v okviru 15-dnevnega roka, ki ga je določilo sodišče.

Odločitev predvidoma v mesecu dni

Vrhovno sodišče ne želi napovedovati, kdaj bo sprejelo končno odločitev, predvideva pa, da bi jo lahko sprejelo v mesecu dni.

Vrhovno sodišče ne presoja vsebine procesa, temveč morebitne kršitve zakonov, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti. Kordežev zagovornik Janez Hočevar je povedal, da so uveljavljali kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero lahko pravnomočno sodbo spremeni, lahko delno ali v celoti razveljavi sodbo prvostopenjskega bodisi višjega sodišča ali pa zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu ali višjemu sodišču, lahko pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.

Hočevar sodbo vrhovnega sodišča pričakuje v dveh oz. treh tednih. Kordež je v izjavi za javnost izrazil upanje, da je vrhovno sodišče ocenilo, da obstajajo resni dvomi o upravičenosti sodbe ter višine kazni. Razloga za prekinitev prestajanja zaporne kazni pa še ni mogel komentirati, kar bo lahko storil šele, ko bo seznanjen z razlogi sodišča.

Bo zahteval odškodnino?

S tem, ko je Kordež odšel iz zapora, se je odprlo tudi vprašanje odškodnine, ki bi jo lahko terjal, če se izkaže, da je bil neupravičeno zaprt. Na državnem pravobranilstvu so pojasnili, da pri izračunavanju odškodnine upoštevajo sodno prakso odmerjanja odškodnin glede na dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter okoliščine posameznega primera, saj so te zadeve od primera do primera različne in specifične.

Po Kordeževem prepričanju je vrhovno sodišče odprlo prostor za ponovno oceno o tem, ali so bile izvedene poslovne poteze protipravna dejanja, kot so bila opredeljena v dosedanjih sodbah. Ob tem izpostavlja sodbo ljubljanskega višjega sodišča, ki je poleti pravnomočno ugotovilo, da Kordež s temi dejanji ni pridobil nobene premoženjske koristi, kar so v času sodnih postopkov ves čas dokazovali.

Višje sodišče, ki je Kordežu poleti 2013 zvišalo določeno zaporno kazen okrožnega sodišča s pet let na šest let in pet mesecev, se ni strinjalo, da mora povrniti 2,37 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Tudi v drugo so se letos poleti višji sodniki strinjali s Kordeževo pritožbo, da v tem primeru ni pridobil premoženjske koristi, saj da gre za hipotetično izračunano vrednost.

Vendar to, ko je takrat pisalo Delo, še ne pomeni, da je Kordež rešen plačila. Kazenski sodniki so odločali o pogojih za odvzem premoženja nezakonitega izvora, Merkur pa oškodovani znesek od nekdanjega vodstva Merkurja terja v civilnem postopku, kjer so, kar se povračila škode tiče, drugačna pravila.

Tožba nove prave

Medtem je nova uprava Merkurja Kordeža ter nekdanja člana uprave Gorana Čelesnika in Milana Jelovčana ter nekdanje nadzornike Merkurja Marto Bertoncelj, Jakoba Piskernika in Branka Dernovška tožila zaradi devetmilijonske škode, ki naj bi nastala pri preprodaji trgovskega centra Primskovo. Poleti se je začel poravnalni narok, tožnik in toženi pa naj bi v tem času skušali doseči poravnavo.

Kot pa piše spletni Dnevnik, bo moral to Kordež s sodelavci plačati, saj “je na sodišče prepozno poslal odgovor na odškodninsko tožbo, zaradi česar je sodišče izdalo zamudno sodbo, ki je po neuradnih informacijah že pravnomočna”.

Časnik napoveduje, da je med drugim Kordeža zaradi spornih posojil iz leta 2010 po neuradnih informacijah kazensko ovadila tudi izredna uprava Factor banke v likvidaciji. Del od skupno osem milijonov evrov posojil, ki jih je Factor banka brez ustreznih zavarovanj odobrila Merkurju, je namreč končal tudi na računih Kordeževe družbe BK Kapital, ki je bila lastnica četrtine Merfina.

Zagovarjati pa naj bi se moral še zaradi spornih poslov z družbo HTC Dva, na katero je prenesel deset Merkurjevih trgovskih centrov ter ji odobril za skupno 180 milijonov evrov posojil. Organi pregona medtem že več let preiskujejo tudi denarne tokove med Merkurjem in liechtensteinsko družbo Saturo Establishment.

Med sodnimi postopki proti Kordežu pa banke in ostali upniki že dlje časa in neuspešno poskušajo izterjati dolgove in prodati njegove nepremičnine. Kordeževi dolgovi izhajajo predvsem iz menedžerskega prevzema Merkurja, za katerega je najel osemmilijonski kredit.

STA

---