Izjemna julijska vročina načenja tudi Triglavski ledenik

Marsikje rekordno visoke temperature v zadnjih tednih ne prizanašajo niti Triglavskemu ledeniku, ki se pospešeno tali, so sporočili z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Ledenik, ki je ob začetku meritev pred 69 leti meril več kot 15 hektarjev, je bil ob koncu lanske talilne dobe velik le še 3,6 hektarja, so še zapisali.

Marsikje rekordno visoke temperature v zadnjih tednih ne 
prizanašajo niti Triglavskemu ledeniku, ki se pospešeno tali. Foto: Vir: Planinski Muzej
Marsikje rekordno visoke temperature v zadnjih tednih ne prizanašajo niti Triglavskemu ledeniku, ki se pospešeno tali. Foto: Vir: Planinski Muzej

LJUBLJANA > Ledenik, natančneje ledeniška zaplata, je preostanek nekdaj precej večjega ledenika in leži med 2400 in 2500 metri nadmorske višine ter se nahaja v neposredni bližini najvišje slovenske meteorološke postaje na Kredarici. Spremljajo ga od leta 1946, najmanjšo površino ledenika pa so izmerili po do sedaj rekordno vročem poletju leta 2003, in sicer 0,7 hektarja.

Tudi meritve temperature zraka na Kredarici kažejo, da so minule tedne temperature zraka res izjemno visoke. Na Arsu so ugotovili, da je bilo prvih dvajset julijskih dni letos daleč najtoplejših v merilni zgodovini te postaje, in sicer sta bili prvi dekadi za 1,5 stopinje Celzija toplejši od prej rekordnega leta 2010 ter kar za pet stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. V 61-letni zgodovini meritev na Kredarici so bila le tri dvajsetdnevna obdobja podobno topla kakor letošnjih prvih dvajset julijskih dni. To se je zgodilo v letih 1983, 1992, 2003 in 2013, vsakokrat pa na prehodu z julija v avgust. Med letoma 1983 in 2003 so merilci zabeležili tudi najhitrejše krčenje ledenika, ki pa se je v zadnjem desetletju zaustavilo. Ali gre le za prehodni trend ali pa se bo ledenik v prihodnje še zmanjšal in postopoma izginil, se bo pokazalo že v naslednjih letih, dodajajo na Geografskem inštitutu Antona Melika.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, ki sta ga pripravila Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Agencija RS za varstvo okolju (Arso), je bila po višini snega precej podpovprečna že zadnja redilna doba, ki traja od novembra do aprila. Vse pa kaže na to, da bodo vrhnje plasti snežne odeje preteklih redilnih dob izginile še pred koncem letošnje talilne dobe, ki traja od maja do oktobra.

Že kmalu si bo moč ogledati razgaljeno ledeniško površje, kar se ni zgodilo vse od talilne sezone leta 2007, še pravijo na inštitutu. Dogajanje na ledeniku je sicer od začetka letošnjega leta možno spremljati preko spletne kamere Triglavski ledenik, ki so jo namestili v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na pomožni objekt Triglavskega doma na Kredarici.

STA


Najbolj brano