“Brez sodelovanja ne bo šlo”

Možne so različne oblike javno-zasebnih partnerstev, a za zdaj se zdi najbolj realna takšna, v kateri bi aktivno sodelovali tudi Luka Koper in Slovenske železnice, je pred odborom DZ za infrastrukturo pojasnjeval minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Možne so različne oblike javno-zasebnih partnerstev, a za zdaj se zdi najbolj realna takšna, v kateri bi aktivno sodelovali tudi Luka Koper in Slovenske železnice, pravi  Peter Gašperšič. Foto: STA
Možne so različne oblike javno-zasebnih partnerstev, a za zdaj se zdi najbolj realna takšna, v kateri bi aktivno sodelovali tudi Luka Koper in Slovenske železnice, pravi Peter Gašperšič. Foto: STA

LJUBLJANA > Slovenija želi do leta 2020 nadgraditi celotno železniško infrastrukturo, zato bo na razpis za evropska sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) poleg drugega tira prijavila še paket projektov na celotni trasi.

Dva razpisa, v enem drugi tir, v drugem izvlečni

Gre za dva razpisa; na odprtem razpisu, kamor bo prijavila drugi tir, se lahko vlada poteguje za največ 30 odstotkov upravičenih sredstev projekta, oziroma 40 odstotkov, če bi država dokazala, da je prijavljeni projekt mednarodnega pomena. Slovenija bo pri drugem tiru to težko dokazala, priznava minister Peter Gašperšič, ki ocenjuje, da bi Slovenija za drugi tir lahko dobila največ 263 milijonov evrov. Drugi razpis iz programa CEF pa je tako imenovana nacionalna ovojnica, v kateri je za Slovenijo določenih 159 milijonov evrov. Ta vnaprej določeni obseg denarja bi Slovenija porabila za različne projekte, kot so posodobitev prog Zidani most - Celje in Poljčane - Slovenska Bistrica, posodobitev vozlišča Pragersko, v tem paketu projektov pa je tudi izvlečni tir v Luki Koper.

Minister Gašperšič pri iskanju zasebnega partnerja računa predvsem na Luko Koper in Slovenske železnice. Včeraj, ko so ga o finančni konstrukciji spraševali številni člani odbora za infrastrukturo, je pojasnil, da brez sodelovanja obeh ne bo šlo, možnost pa bi bila podelitev koncesije za tretji pomol. Kot je bilo razumeti, si na vladi želijo, da bi našli koncesionarja, ki bi gradil drugi tir in tretji pomol.

Na seji, ki jo je zahtevala NSi, je Gašperšič odgovarjal tudi na vprašanja o pravilnosti ocenjene vrednosti gradnje drugega tira. “Pravo investicijsko vrednost dobiš šele z zavezujočo ponudbo,” pravi minister, ki sicer oceni o 1,4 milijarde evrov zaupa, saj je bila pripravljena na podlagi izkušenj z gradnjo avtocestnih predorov.

Luki ni še nihče ponudil partnerstva

Po besedah Milana Jelanca iz poslovodstva SŽ ne bi bilo dobro, če bi vso pozornost usmerili le v drugi tir, drugod pa bi imeli ozka grla. “Časa z izgradnjo drugega tira imamo nekje do 2020. Če začnemo danes z izvlečnim tirom, bi morali v petih letih ta projekt zaključiti in to bi nam omogočilo dodatno rast,” pravi Jelenc.

Če ga ne bo, ne bo poslov

Če do gradnje drugega tira ne bo prišlo do leta 2020, bodo imeli v Luki Koper velike težave, je člane odbora za infrastrukturo in pristojnega ministra opozoril član uprave Luke Koper Andraž Novak. Posle izgubljajo že zdaj, saj si nekateri potencialni kupci ne morejo privoščiti tveganj, da bi zaradi kakršnih koli težav obstal promet na enem tiru.

Do javno-zasebnih partnerstev pa je skeptičen: “V Luko Koper prihajajo številne delegacije z vsega sveta, vendar nihče do danes še ni ponudil partnerstva niti pri gradnji tretjega pomola niti pri kakem drugem projektu.”

JANA KREBELJ


Najbolj brano