Informacijski pooblaščenec: videonadzor nad zaposlenimi nedopusten

Informacijski pooblaščenec ugotavlja porast uporabe videonadzornih sistemov, ki vodilnim omogočajo, da prek osebnega računalnika, tablice ali pametnega telefona dostopajo do žive slike, ki jo prikazujejo kamere v delovnih prostorih. Takšen nadzor zaposlenih je nedopusten, saj pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost, opozarja.

LJUBLJANA > Kot je danes sporočil informacijski pooblaščenec, je videonadzor znotraj delovnih prostorov dopusten le v izjemnih primerih, ko je to nujno za varnost ljudi oziroma premoženja ali za varovanje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti ter ko tega namena ni moč doseči z milejšimi sredstvi.

Neposredno spremljanje žive slike kamer, nameščenih znotraj delovnih prostorov, je tako dopustno le iz omenjenih razlogov. Takšni primeri so na primer lahko bančna okenca v bankah.

Tudi v takšnih primerih pa je spremljanje žive slike dopustno omogočiti le osebam, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje, ki ga pokrivajo kamere, zato da lahko v primeru ogrožanja ljudi ali drugih varovanih dobrin takoj ukrepajo. To so varnostniki oziroma osebe v nadzornem centru, nikakor pa ne tudi vodilni, ki se v sistem vključujejo iz drugih razlogov in ne kot del nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v nadzorovanih prostorih, navaja informacijski pooblaščenec.

Omogočanja spremljanja žive slike s strani vodilnih namreč načeloma ni mogoče upravičiti kot nujni ukrep, ki se izvaja za zakonite namene, za namene varovanja ljudi, premoženja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnost.

“V praksi pa pomeni, da lahko vodja kadarkoli preveri, kako zaposleni opravljajo svoje delo, kar se v praksi že pogosto dogaja,” opozarjajo.

Glede uporabe IP-kamer, ki se internetno povezujejo in se do njih dostopa prek računalnika, tablice ali pametnega telefona, informacijski pooblaščenec ponovno opozarja, da uporabniki pogosto pozabijo na ustrezno zavarovanje dostopa do takšnih kamer. To še dodatno povečuje tveganja za poseg v zasebnost zaradi nezavarovanega ali neustrezno zavarovanega dostopa do videonadzornih kamer.

Informacijski pooblaščenec zato uporabnike tovrstnih naprav, ki se pogosto uporabljajo tudi za domačo uporabo in zasebne namene, poziva, naj preverijo, ali so dostopi omejeni vsaj z ustreznimi gesli. Številni primeri namreč kažejo, da dostopi do video posnetkov ali žive slike, ki jo prikazuje kamera, niso zavarovani z gesli oziroma so ta pogosto tovarniško privzeta ali zelo enostavna.

“Neustrezno zavarovan dostop do videonadzornih kamer, ki so povezane v internet, pa omogoča zlonamernim in radovednim, da se nepooblaščeno in brez lastnikove vednosti seznanijo s tem, kar se dogaja v prostorih podjetja ali celo v prostorih posameznikovega domovanja,” so opozorili.

STA

---