Incidenti ne smejo vplivati na arbitre

Novi incidenti, do katerih prihaja na nedoločenem delu morske meje med Slovenijo in Hrvaško, ne morejo vplivati na odločanje arbitražnega sodišča, saj to odloča o stanju, ki je bilo na 25. junij leta 1991. Terjajo pa ti incidenti odziv, saj se stanje na terenu ne sme slabšati, vztrajajo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve.

LJUBLJANA > Slovenija se je za zdaj omejila na protestno noto, ki jo je ministrstvo za zunanje zadeve v torek poslalo Hrvaški, če bi hrvaška policija še naprej nadlegovala slovenske ribiče, pa bi lahko Slovenija arbitražno sodišče zaprosila tudi za uvedbo začasnih ukrepov za zavarovanje dejanskega stanja. V tem primeru bi arbitražno sodišče izdalo ukaz, da morata obe strani ohraniti status quo.

Incidenti ne morejo vplivati na razsodbo

Ob ravnanju hrvaške policije, ki je od druge polovice septembra do zdaj že petkrat ukrepala proti slovenskim ribičem, Slovenija ne more ostati križem rok, saj gre za zaostritev spora, pojasnjuje agentka Slovenije pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik. Vseeno pa ob tem poudarja: “Naša ocena je, da ti incidenti ne morejo vplivati na vsebino razsodbe arbit- ražnega sodišča.” Sodišče mora namreč razsojati na podlagi stanja, ki je bilo 25. junija 1991. “Slovenija ima popolno zaupanje v arbit- ražno sodišče, da bo odločalo strokovno, nepristransko in neodvisno,” poudarja agent- ka.

V zadnjih dveh mesecih so slovenske policiste ribiči in ribiški inšpektor obvestili o petih primerih plutja čolna hrvaške policije v bližino slovenskih ribičev, ki so ribarili na območju, kjer meja še ni določena, je pojasnila tiskovna predstavnica koprske policijske uprave Anita Leskovec. V vseh primerih je čoln slovenske policije odplul na kraj dogodka, policisti pa so zbrali dodatna obvestila o okoliščinah. “Potrdimo lahko, da je prišlo do stika slovenskih ribičev s hrvaškimi policisti, ki pa v teh niso vodili nobenih uradnih postopkov,” so še dodali na koprski policijski upravi. Pomorska policija v okviru rednega nadzora aktivno sprem- lja dogajanje v Piranskem zalivu in na območju, kjer meja na morju še ni določena, pojasnjujejo in napovedujejo, da se bodo tudi v prihodnje odzvali na vsako prijavo. O vseh svojih ugotovitvah poročajo ministrstvu za zunanje zadeve, odzvala na vsako prijavo. Na območju, kjer meja na morju ni določena, sicer ribarijo tako hrvaški kot slovenski ribiči, “posredujejo” pa le hrvaški policisti. SP

Razsodba bo dokončna in zavezujoča za obe strani, dokler ni znana, pa hoče Slovenija na terenu ohraniti sedanje stanje: “Skrbeti moramo, da se situacija na terenu ne poslabšuje, da država zaščiti interese slovenskih ribičev in da ne dopuščamo spremenjenega dogajanja ne tukaj ne na kakšnem kopenskem delu meje.”

Kaj je razlog?

Glede na leta 2005 sklenjeni brionski dogovor o izogibanju incidentom Slovenija sedanje obnašanje Hrvaške razume kot “spremenjeno dogajanje.” Zakaj je po daljšem obdobju razmeroma mirnega sobivanja prišlo do te spremembe, ostaja nepojasnjeno.

Neuradne interpretacije so različne, segajo pa od razmišljanj, da so hrvaška izzivanja posledica nenamernih tehničnih težav po tistem, ko je Hrvaška zaradi zahtev EU uvedla centralizirani pomorski nadzor (AIS), do občutkov, da incidenti služijo razvnemanju hrvaške javnosti pred tamkajšnjimi predsedniškimi volitvami, ki bodo predvidoma še pred koncem leta.

Odločanje na arbitražnem sodišču je v ciljni ravnini, razsodba pa bo najverjetneje znana v prvi polovici prihodnjega leta. Incidente bi zato lahko razumeli tudi kot dokazovanje hrvaških politikov domači javnosti, da se za mejo s Slovenijo borijo do konca.

JANA KREBELJ

---