Györkös Žnidarjeva opozarja, da se s sprejetjem novele zakona o tujcih mudi

Ministrica Vesna Györkös Žnidar opozarja, da se s sprejetjem novele zakona o tujcih mudi, pri čemer med tveganji navaja položaj v regiji in sporazum EU-Turčija, izpostavlja pa tudi velik porast ilegalnih migracij. Nasprotovanja predlogu so sicer tudi v koaliciji, a ministrica pričakuje, da ga bo vlada prihodnji teden vendarle potrdila.

LJUBLJANA > “Zakon je strokovno dodelan v največji možni meri, od tu naprej pa je stvar politične odločitve,” je poudarila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Po njenem prepričanju Slovenija ni dolžna kolapsirati pod pritiskom prošenj za mednarodno zaščito in ne more pristajati na to, da bi postala žep za migrante.

Pri predlogu novele zakona o tujcih, ki je pripravljen že nekaj časa, prihaja do razhajanj. Po besedah ministrice nekateri, tudi najvišji predstavniki države, menijo, da je izredno stanje ključni predpogoj za ukrepanje države. Sama se s tem ne strinja, saj da država ne sme čakati na izredno stanje.

Ministrica: Migracije niso le humanitarno, pač pa tudi varnostno vprašanje

“Če Slovenija ne bo storila vse za ohranitev nadzora na zunanji schengenski meji, vemo, kaj to pomeni za njeno prihodnost kot članice schengenskega območja,” je posvarila ministrica.

Vsi, ki sodelujejo v polemiki glede zakona, morajo po besedah Györkös Žnidarjeve dojeti, da migracije niso le humanitarno, pač pa tudi varnostno vprašanje. Sedaj gre namreč za ilegalne migracije, ki jih vodijo organizirane kriminalne združbe, je opozorila ministrica in omenila tudi možnost infiltracije varnostno problematičnih oseb. Pojasnila je še, da je letos porast ilegalnih migracij v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom skoraj 90-odstoten.

Györkös Žnidarjeva je opozorila, da Slovenija ne sme in ni dolžna dovoliti masovnega nenadzorovanega pritoka migrantov na svoje ozemlje. Položaj v regiji oziroma konkretno v Srbiji je po njenih besedah izjemno zaskrbljujoč, taktika masovnega in nasilnega prehoda državne meje pa je nedopustna in presega vprašanje azilnega prava.

Pravica do azila ni namenjena pospeševanju ilegalnih migracij

Pravica do azila namreč ni namenjena pospeševanju ilegalnih migracij in ne more postati neomejena možnost za vstopanje v državo oziroma schengensko območje, je poudarila ministrica in dodala, da se je Slovenija dolžna zoperstavljati zlorabam azilnega sistema.

Opozorila je še na omejene možnosti Slovenije glede zagotavljanja kapacitet. Zlom azilnega sistema bi pomenil, da Slovenija ne bi mogla nuditi mednarodne zaščite tistim, ki jih k temu prisilijo legitimne okoliščine. Prav tako bi to pomenilo tveganje za javni red in notranjo varnost.

Na zaprtem delu seje je o migracijskih razmerah v četrtek razpravljala tudi vlada. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca je zakon o tujcih precej kritiziran. Kljub temu pa meni, da morajo državnim organom dati instrumente, ki bodo v primeru drugega migracijskega vala zagotovili varnost državljanov in omogočili varovanje meje. V nasprotnem primeru bi tvegali, da bi Slovenija postala zamašek, je pojasnil.

Trenuten položaj glede odnosov med EU in Turčijo je po Erjavčevih besedah zelo napet. Točka preloma, ko bo EU opredelila odnose s Turčijo, bo v primeru uvedbe smrtne kazni v Turčiji, je povedal Erjavec. Te napetosti po njegovih besedah povzročajo negotovosti, zato mora vlada predvideti vse možne scenarije.

STA

---