Györkös Žnidarjeva: Policija se logistično pripravlja na mnoge možne scenarije

Člani odborov za notranje zadeve ter za zadeve EU so na razpravi o begunski problematiki opozarjali na pomanjkljivosti kontingentnega načrta, ki da ne predvideva res številčnega navala beguncev, in tudi na pomanjkljivo sodelovanje vlade z lokalnimi skupnostmi. Vsi pa so se strinjali, da gre za hudo humanitarno krizo, ki kliče po solidarnosti.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je med 
drugim izpostavila, da sta notranje ministrstvo in policija ves 
čas v stiki z organi držav, kjer se že soočajo z navalom 
beguncev. Pridobivajo tako podatke o njihovi številčnosti kot 
tudi o morebitnih varnostnih tveganjih. Pojasnila je, da se 
policija logistično pripravlja na mnoge možne scenarije. Foto: STA
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je med drugim izpostavila, da sta notranje ministrstvo in policija ves čas v stiki z organi držav, kjer se že soočajo z navalom beguncev. Pridobivajo tako podatke o njihovi številčnosti kot tudi o morebitnih varnostnih tveganjih. Pojasnila je, da se policija logistično pripravlja na mnoge možne scenarije. Foto: STA

LJUBLJANA > Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je med drugim izpostavila, da sta notranje ministrstvo in policija ves čas v stiki z organi držav, kjer se že soočajo z navalom beguncev. Pridobivajo tako podatke o njihovi številčnosti kot tudi o morebitnih varnostnih tveganjih. Pojasnila je, da se policija logistično pripravlja na mnoge možne scenarije.

Gre za mešane migracijske tokove, kar prinaša tudi določen delež nelegalnih migracij, je dejala ministrica. Opozorila je, da to pogosto zlorabljajo mednarodne organizirane kriminalne skupine. Tudi to problematiko policija redno spremlja in sodeluje z organi drugih držav. Nasploh pa je izpostavila, da so migracije mnogovrsten pojav, ki ga je treba pojmovati v okviru “nepojmljive humanitarne krize, ki kliče po solidarnosti”.

Pojasnila je tudi nekatere postopke v kontekstu obravnave beguncev v Sloveniji. Kot je pojasnila, bodo osebe, ki bodo v Sloveniji zaprosile za mednarodno zaščito, obravnavane skladu z zakonom o mednarodni zaščiti. V centru za tujce pa bodo nastanjeni tisti, ki so vstopili nezakonito, niso zaprosili za azil in so v postopku vračanja v matično oz. sosednjo državo.

Izpostavila je tudi, da bodo osebe, ki bodo prišle v Slovenijo, varnostno preverjene. Zakon o mednarodni zaščiti ima namreč to varovalko, da jim statusa ne morejo priznati, če gre za storilca nekaterih hujših kaznivih dejanj.

Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic je dodal, da na ministrstvu posebej krepijo ekipo, ki se bo ukvarjala s postopki obravnave beguncev, da bi ti potekali čim hitreje. Priznal je sicer, da bi ob res množičnem navalu imeli težave, kot jih imajo tudi v nekaterih drugih državah. Ni pa po njegovi oceni vprašljiva namestitev beguncev. Poskrbljeno bo tudi za njihovo varnost in zdravje, je še zatrdil in poudaril, da bodo zanje absolutna prioriteta mladoletne osebe brez spremstva.

Strinjal se je z nekaterimi člani odborov, da bi EU potrebovala enotno azilno politiko, vendar pa je poenotenje teh vprašanj v 28 državah članicah zahtevno in dolgotrajno.

V razpravi članov odbora je Vinko Gorenak (SDS) med drugim predlagal, da bi na evropski ravni določili, katere od tretjih držav oz. katere regije znotraj njih so še varne. Evropa je po njegovi oceni sposobna zagotoviti varnost na teh območjih, zato bi tudi nekatere begunce lahko vrnila v države izvora.

Matej T. Vatovec (ZL) in Dragan Matić (SMC) se s takšnim predlogom nista strinjala. Kot je opozoril Matić, se je vračanje ljudi na izvorna območja že na primeru Bosne izkazalo za neustrezno.

Vatovec (ZL) je tudi izpostavil, da je v kontekstu razprave o beguncih z Bližnjega vzhoda treba govoriti tudi o vlogi Zahoda pri destabilizaciji tega območja. Ravno zaradi te vloge je toliko bolj potrebna solidarnostna gesta, da ravno članice EU pokažejo dovolj odgovornosti in humanosti in begunce sprejmejo medse.

Jernej Vrtovec (NSi) je med drugim izpostavil, da EU izzivom, ki jih prinaša begunska kriza, očitno še ni kos. Da bi morali v okviru EU sprejeti neko trajnejšo, sistemsko rešitev, so se strinjali tudi nekateri njegovi sogovorniki.

Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je med drugim pozval k bolj jasnim odzivom organov pregona na primere sovražnega govora.

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki nekaterih nevladnih in humanitarnih organizacij. Metka Naglič iz Amnesty International Slovenia je izpostavila zlasti pomen varovanja osebnega dostojanstva migrantov in opozorila na posebej ranljive skupine, kot so ostareli, bolni, družine z majhnimi otroki in otroci brez spremstva.

Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije (RKS) Renata Brunskole je dodala, da so za primer prihoda večjega števila migrantov že zasnovali načrt takojšnje humanitarne pomoči. Poudarek bo na tistih območnih združenjih, kjer bi utegnili biti begunci nastanjeni, je pojasnila.

Peter Tomažič iz Slovenske karitas pa je posebej opozoril na pomen dialoga z lokalnimi skupnostmi. Že v primeru poplav se je izkazalo, da lahko zadeve delujejo, če so župani o dogajanju dobro obveščeni, je poudaril.

K okrepitvi dialoga s predstavniki lokalnih skupnosti so vlado ob koncu današnje razprave s sklepom pozvali tudi člani obeh odborov.

STA


Najbolj brano