Györkös Žnidarjeva: Migracije so nepredvidljive, pomemben je tudi varnostni vidik

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar razpravo v DZ glede migracij ocenjuje za pomembno, saj so migracijski tokovi nepredvidljivi, odpira se tudi vprašanje varnosti. Poudarila je, da je v tem trenutku položaj v Sloveniji obvladljiv, a je priznala tudi skrb. “Če mene ne bi skrbelo, ki sem zadolžena za varnost ljudi, ne bi bilo v redu,” je dejala.

LJUBLJANA > Ministrica Vesna Györkös Žnidar je spomnila, da na ministrstvu za notranje zadeve ves čas poudarjajo, da migracije v tem kontekstu, kot so sedaj, nimajo le humanitarnega, pač pa tudi varnostni vidik.

Slednji je po njenih besedah pomemben zlasti v tem času, ko se soočamo z množičnostjo in nepredvidljivostjo migracijskih tokov. “To prinaša določen odstotek ilegalnih migracij, zato je dobrodošlo, da danes razpravljamo o varnostnem vidiku,” je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ poudarila ministrica.

Cilj ministrstva obvladovanje migracijskega vala

Z ilegalnimi migracijami se po njenih besedah soočajo na način, da vse osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, “padejo” v domeno ministrstva za notranje zadeve, vse ostale, ki nezakonito prestopijo mejo, pa ostanejo v pristojnosti policije. Vse je odvisno od dejstva, ali jih je mogoče vrniti v izvorno državo ali ne. Najbolj občutljivo ravnajo s tretjo kategorijo, torej osebami, ki ilegalno prestopijo mejo, jih ni mogoče vrniti in pri nas ne želijo zaščite, je pojasnila.

To je po besedah Györkös Žnidarjeve že težava EU, glede na to, da sistem ni pripravljen na tako množičen pritisk na meje EU.

Poudarja, da je cilj ministrstva obvladovanje migracijskega vala, saj ni možno oceniti, koliko ljudi bo prišlo na mejo. Po njenih besedah je bistveno, kaj počne Hrvaška, saj Sloveniji to lahko povzroči težave, glede na to, da soseda ne spoštuje evropske zakonodaje. Vnovič je ministrica opozorila, da imajo težave z odzivnostjo hrvaške policije, kar lahko zakomplicira položaj, če pride do večjega prihoda ljudi na našo mejo.

Ministrica: Smo maksimalno pripravljeni na vse scenarije

Spomnila je tudi na predlog za ponoven nadzor nad meji z Madžarsko. Poudarja namreč, da prav morebiten prihod izjemno velikega števila ljudi na mejo lahko predstavlja grožnjo notranji varnosti. A zagotavlja, da so maksimalno pripravljeni na vse scenarije.

Ministrica tudi zavrača očitke, da položaj premalo pojasnjuje javnosti. Kot je dejala, državljanom sporoča, da je zdaj vse pod nadzorom. Je pa treba po njenih besedah imeti občutek pri komuniciranju z ljudmi, saj bi lahko pretirano pojavljanje v javnosti pri državljanih vzbudilo občutek, da morda nekaj ni v redu.

Erjavec: Spremeniti bo treba varnostno politiko

Poslanci na današnji izredni seji o varnostnih vidikih begunske krize razpravljajo o vprašanju, ali bo država morala spremeniti varnostno politiko in zagotoviti več denarja za delovanje varnostnih organov. Da bo treba politiko prilagoditi novim razmeram, je prepričan tudi zunanji minister Karl Erjavec.

Po opravljeni razpravi na zaprtem in odprtem delu seje bodo poslanci glasovali o predlaganih sklepih. Prvi je seznanitvene narave, z drugim pa naj bi podprli poročilo komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. To je sicer tajno, a je predsednik komisije Branko Grims pojasnil, da bi se poslanci s podporo sklepu zavzeli za spremembo politike na varnostnem področju ter za bistveno povečanje sredstev policiji, vojski, civilni zaščiti in drugim službam.

Kot je dejal Grims, je pred nami izjemen varnostni izziv, ki ga predstavlja migrantska kriza za Evropo in zaradi njene lege še posebej za Slovenijo. Prvi migrantski val v Sloveniji je bil po njegovih besedah šele začetek, “še uvertura ne”. Prvi val smo sicer v državi po njegovih besedah zelo dobro obvladali, zato je izrekel priznanje vsem, ki so s skrajnimi napori obvladali to situacijo.

Grims: Pričakovati je, da bo naslednji begunski val še mnogo večji

A pri tem se je treba zavedati, da je Slovenijo v veliki meri razbremenila Madžarska, ki ni zaprla meja s Hrvaško. Poleg tega je po Grimsovih besedah pričakovati, da bo naslednji begunski val še mnogo večji, saj naj bi se na odhod v Evropo pripravljalo še pol milijona ljudi, posamezne države pa bodo verjetno zapirale meje. Na to se je, pravi Grims, treba resno pripraviti s spremembo varnostne politike.

Da begunska kriza še ni minila in so s tem povezana določena tveganja, se strinja tudi zunanji minister Karl Erjavec. Razmere v mednarodni skupnosti po njegovih besedah niso dobre, kriza v Siriji bi lahko trajala štiri leta ali več. Zato je prepričan, da bo treba politiko prilagoditi novim razmeram. Gre namreč za novo grožnjo, ki jo lahko denimo primerjamo s poplavami, je dejal.

Po črnem scenariju bi lahko v Slovenijo prišlo več tisoč ljudi, zato bo treba prilagoditi varnostno politiko, pregledati načrte in zagotoviti vir za financiranje. V predlogih proračunov je vlada sicer za policijo zagotovila 30 milijonov evrov dodatnega denarja, a Erjavec se sprašuje, ali bo to zadostovalo. “Potrebujemo trajna finančna sredstva in ukrepe,” je dejal.

Opozoril je, da EU za obvladovanje begunske krize nima pripravljenih ustreznih mehanizmov, zato bo treba v prihodnjih tednih zagotoviti bolj proaktivno vlogo mednarodne skupnosti. Erjavec ima velika pričakovanja od današnjega zasedanja vrha EU in upa, da bodo ministri za notranje in zunanje zadeve izoblikovali celovite rešitve.

STA

---