OECD svetuje Sloveniji razmišljanje na dolgi rok

Napredek Slovenije je velik in Slovenija je prišla v obdobje gospodarske rasti, a okrevanje je krhko. Da bi bila rast trajna, mora Slovenija opraviti še veliko dela, je med obiskom v Sloveniji ocenil generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. Za izvedbo potrebnih strukturnih reform bo treba imeti tudi politično modrost.

LJUBLJANA > Številne pohvale, ki jih je na račun Slovenije izrekel Angel Gurria, so služile kot uvod v naštevanje, kaj vse je še treba narediti. Iz OECD, kjer so danes objavili novo poročilo o ekonomskem dogajanju v Sloveniji, prihajajo tudi opozorila, da slovenske javne finance brez daljnosežnih strukturnih reform, tudi nove pokojninske, ne bodo zdržale pritiskov starajoče se družbe.

Gurria, ki se je danes srečal s celotnim političnim vrhom, pred Slovenijo vidi tri ključne izzive: nadaljnje prestrukturiranje bank in podjetniškega sektorja, fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme.

Upokojitev vezati na pričakovano življenjsko dobo

Slovenija je leta 2013 za dokapitalizacijo bank porabila enajst odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP), pravih rezultatov pa ni; banke imajo še vedno veliko slabih posojil, podjetja pa so prezadolžena, zato so stroški posojil zanje zelo visoki. Analitikom iz OECD je padel v oči tudi skokovit porast javnega dolga Slovenije. Potreba po konsolidaciji javnih financ je urgentna.

OECD je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos izboljšala za 0,4 odstotne točke na 1,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se bruto domači proizvod okrepil za 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke slabše od novembrske napovedi.

“Slovenija bo morala od kratkoročnih preiti k dolgoročnim ukrepom za konsolidacijo javnih financ,” je razpravo o nujnosti sistemskih reform uvedel Gurria. Slovensko prebivalstvo se stara celo hitreje kot v drugih državah, članicah OECD, zaradi česar lahko pričakujemo večanje izdatkov za zdravstvo. Poleg zdravstvene reforme bo izziv za Slovenijo tudi pokojninska reforma.

OECD Sloveniji v premislek ponuja model, po katerem bi se upokojitvena starost samodejno prilagajala pričakovani življenjski dobi. “Pokojninska reforma mora biti odraz sprememb,” poudarja Gurria, ki se zaveda, da je sprejemanje reform, ki bodo imele učinek šele na dolgi rok, tudi zahtevno politično vprašanje, ki ne prinaša takojšnjih političnih koristi.

Odgovor Gurrie, kdaj se lotiti priprave reform, je: “Čim prej, tem bolje.” Ob tem pa bi morala vlada opraviti tudi široko javno razpravo, saj gre za pomembno medgeneracijsko vprašanje. “Reforma ni proti upokojencem ali proti delavcem, ampak zato, da bi imeli delavci spodobne pokojnine,” poudarja generalni sekretar OECD.

Cerar: vlada je na poti, ki jo svetuje OECD

OECD opozarja tudi na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi; zlasti na dolgotrajno brezposelnost med njimi. OECD Sloveniji sporoča, da so naši vložki v ponovno aktivacijo brezposelnih oseb prenizki in da druge države v primerjavi s Slovenijo aktivnim politikam zaposlovanja namenjajo več denarja. Po reformah torej kliče tudi trg dela.

Gurria je med drugim izpostavil še reformo davčnega sistema ter potrebo po izboljšanju poslovnega okolja in korporativnega upravljanja. Če se država odloči za lastništvo v nekaterih podjetjih, mora zagotoviti, da bo z lastniškimi deleži upravljala na pregleden načini in da bodo te gospodarske družbe lahko delovale neodvisno, poudarjajo v OECD.

Slovenski premier Miro Cerar je ob ugotovitvah, ki jih je za Slovenijo pripravila OECD, ugotavljal, da je pot, ki jo je začrtala slovenska vlada, “zelo v soglasju s tem, kar nam svetuje OECD”. Koalicija ne načrtuje sprememb pokojninskega sistema v tem ali prihodnjem letu, vseeno pa naj bi se na vladi o tem vprašanju že pogovarjali. Pri pripravi pokojninske reforme bo pričakovana življenjska doba eden od dejavnikov, ne bo pa edini, napoveduje Cerar. Poudarja še, da se njegova vlada zaveda pomena strukturnih reform, saj se svet nenehno spreminja, to pa od držav terja odzivnost. “Na razvoj gledamo celovito, se pa zavedamo, da so naši ključni izzivi ta hip bolj osredotočeni na področje financ in sociale,” je povedal Cerar.

JANA KREBELJ

---